ZPP člen 377, 384, 384/1. ZNP-1 člen 37, 42. ZPND člen 22, 22a, 22a/1.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - nedovoljen predlog - ukrepi po zpnd - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo, da so sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, ki so časovno omejeni, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pomeni, da ti sklepi nimajo dejanske narave sodbe ‑ z njimi ni dokončno urejeno razmerje med udeleženci postopka v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, ampak je njihov namen zagotoviti zgolj začasno varstvo enega ali nekaterih od udeležencev, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dovoljen. Naravo sklepov iz prvega odstavka 384. člena ZPP, zoper katere je revizijo mogoče dopustiti, imajo v postopkih po ZPND le tisti sklepi sodišča druge stopnje, s katerimi je odločeno, da se povzročitelju nasilja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND izreče časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo. V konkretnem primeru ne gre za navedeno izjemo. Predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije se namreč nanaša na odločitev sodišča druge stopnje glede časovno omejenih ukrepov. Ker njegov predlog po pojasnjenem torej ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP‑1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 56, 56/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3.
ugovor po izteku roka - trditveno in dokazno breme - dokazovanje plačila - tuje pravo - uporaba tujega prava - ugotavljanje vsebine tujega prava - makedonsko pravo - obseg pooblastila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
javni interes - istovrstnost primera - dopuščena revizija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavanem primeru, upoštevaje razloge izpodbijane sodbe v povezavi z navedbami iz predloga, v primerjavi z zadevo II DoR 456/2025, in upoštevaje, da je bila revizija glede istovrstnih vprašanj v navedeni zadevi dopuščena, ti pogoji (javnega interesa) niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo.
postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - predlog za dopustitev revizije - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica vlaga vlogo sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
objava popravka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
I. Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali Zakon o medijih v primerih, ko je obvestilo vsebinsko strukturirano in prepleteno tako, da ni mogoče razločiti, ali se posamične trditve nanašajo na pravno osebo ali na njenega zakonitega zastopnika, priznava pravni interes za objavo popravka obema subjektoma, tako da popravek lahko zahteva le eden od njiju ali pa morata pravna in fizična oseba vložiti ločeni, četudi vsebinsko enaki zahtevi za popravek?
2. Ali je pravna oseba upravičena zahtevati objavo popravka tudi glede navedb, ki so v obvestilu oblikovane kot očitki zoper njenega zakonitega zastopnika, kadar so ti očitki po svoji vsebini neločljivo povezani z dejavnostjo ali poslovanjem pravne osebe ter jih je bilo mogoče izvrševati izključno prek zakonitega zastopnika, tako da so navedbe na videz navzven usmerjene v fizično osebo, dejansko pa se navedbe nanašajo na pravno osebo?
3. Ali odklonitveni razlog po Zakonu o medijih, da zahtevani popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša, pomeni, da je lahko popravek celo bistveno daljši, če vsebinski razlogi to utemeljujejo oziroma je le na tak način možno doseči namen popravka?
4. Ali mora popravek v širšem smislu (prikaz nasprotnih dejstev) nujno vsebovati ali navajati in s tem dokazovati tudi ustrezno poslovno dokumentacijo pravne osebe, ki zahteva popravek, da lahko prizadeta pravna oseba uveljavi svojo pravico do popravka?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00091311
ZPP člen 367, 367/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - razlaga ZVPot - predlog za predhodno odločanje SEU - predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se v delu, ki se nanaša na prvo vprašanje zavrže, sicer pa zavrne.
vodilni delavec - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sklep o razrešitvi - obrazloženost sklepa - reparacija - nova pogodba o zaposlitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje odločitev pravilno oprlo na presojo o neobrazloženosti razrešitve (v sklepu o razrešitvi in toženkinem odgovoru na pritožbo tožnice);
- ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 6. 2022, s sklepom z dne 12. 4. 2023, ampak je trajalo od 13. 4. 2023 do 7. 7. 2023 in tožnici utemeljeno prisodilo razliko plače, ne glede na to, da sta stranki po razrešitvi sklenili novo pogodbo o zaposlitvi.