Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanja "Matemček", ki je potekalo 26. 11. 2022, "Razvedrilna matematika", ki je potekalo 25. 2. 2023 ter "Logična pošast", ki je potekalo 20. 5. 2023, izpolnjujejo pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanje "Logična pošast" za šolsko leto 2022/2023, ki je potekalo 20. 5. 2023, v okoliščinah konkretnega primera izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je šlo v okoliščinah obravnavane zadeve za zlorabo agencijskega dela, zaradi česar se druga toženka od začetka tožnikove napotitve šteje za njegovega dejanskega delodajalca.
V izvršilni zadevi je bil na drugi stopnji izdan sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se zavrne dolžničin predlog za omejitev izvršbe proti pravni osebi oziroma za izvzem predmetov iz izvršbe (po 80. členu ZIZ), ki v prvem odstavku 10. člena ZIZ ni naveden med sklepi, zoper katere je revizija dovoljena.
Ker predlagateljica ne pojasni, zakaj so razlogi Upravnega sodišča napačni, je predlog nepopoln.
V predlogu zgolj navede številke zadev Upravnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana sodba odstopala, in na kratko opiše odločitev v vsaki od zadev, vendar ne navede pravne ali dejanske primerjave stanja, kot to nalaga četrti odstavek 367.b člena ZPP.
Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj problemsko osredotočati ter na tako predstavljen problem tudi navezati konkretno, izpodbijano odločitev.
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je minister za pravosodje v upravnem delu izročitvenega postopka vezan na pravnomočno odločitev kazenskih sodišč o izpolnjenosti pogojev za izročitev iz 14. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, če po pravnomočnosti sodne odločbe niso nastopile spremenjene okoliščine, to je, da gre za nova dejstva ali dokaze, ki so nastali po pravnomočni odločitvi sodišča oziroma za prej obstoječa dejstva ali dokaze, ki jih prizadeta oseba iz upravičenih razlogov ni mogla uveljavljati v sodnem delu izročitvenega postopka?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanje Logična pošast 8-9, ki je potekalo 20. 5. 2023, v okoliščinah konkretnega primera izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da ni podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženke glede delitve napitnine med delavce.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlagateljica v predlogu za dopustitev revizije tudi predlaga, naj Vrhovno sodišče pri SEU sproži postopek predhodnega odločanja z naslednjim vprašanjem: "Ali je treba člen 146(1)e Direktive 2006/112/ES razlagati tako, da davčnemu zavezancu (tožeči stranki), ki je del mednarodne skupine in kot takšna opravlja enotno dejavnost z enotnim ekonomskim smislom, dovoljuje uveljavljanje pravice do odbitka DDV?" Kot je pravilno pojasnilo že Upravno sodišče, gre za vprašanje, ki z obravnavano zadevo, ki se nanaša na odmero DDV od prejetih storitev (in ne na pravico do odbitka vstopnega DDV) sploh ni povezano in zato očitno ni pomembno za rešitev spora. Čim je tako, pa je Vrhovno sodišče oproščeno obveznosti predložitve vprašanja SEU iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.