Količina lesa, ki ga je toženi stranki dobavila tožeča stranka, je bila sporna. Prvostopno sodišče bi zato moralo ugotoviti tudi to sporno dejstvo. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20562
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
ogrožanje varnosti pri delu - utemeljen sum - uvedba preiskave
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pokojni delavec padel skozi odprtino zato, ker le-ta ni bila ustrezno zaščitena oziroma zavarovana in da je bil za organizacijo varstva pri delu na gradbišču zadolžen glavni izvajalec del, je pravilen tudi zaključek o utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po II., III. in V. odstavku 208. člena KZ, ker kot delovodja glavnega izvajalca del na gradbišču ni poskrbel, da bi bilo gradbišče pravilno varovano, kot to določa II. odstavek 71. člena Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu.
ZPP (1977) člen 358, 358/1, 358/3, 358, 358/1, 358/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
pritožba - nedovoljena pritožba
Ker je pritožbo (ki je tudi sicer prepozna) vložila oseba, ki ni imela te pravice, saj v tem postopku sploh nima položaja izvršilne stranke na aktivni strani, je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Določba 2. odst. 4. člena ZTLR se smiselno uporablja tudi za služnostno pravico. V nasprotju z njenim namenom je, če poskuša služnostni upravičenec lastniku zemljišča prepovedati vožnjo po poti, ki jo je za svoje potrebe uredil na lastnikovem zemljišču.
izpodbijanje pravnih dejanj - dvostransko obvezna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi o vodenju poslov bodočega stečajnega dolžnika - plačilo za izdelavo sanacijskega programa
Tožeča stranka je bila ob podpisu pogodbe v izjemno težkem gospodarskem položaju, ena izmed obveznosti po pogodbi pa je bila analiza obstoječega stanja in priprava ukrepov za sanacijo, ki bi preprečili stečajni postopek.
Redno izplačevanje plače, pa čeprav z nekajdnevno zamudo, po pogodbi o zaposlitvi je potrebno kljub temu uvrstiti med redno izpolnjevanje dvostransko obvezne (sinalagmatične) pogodbe. Pri tovrstnih pogodbenih razmerjih pa je potrebno vselej pretehtati, kakšen pomen ima izpodbijana izpolnitev v razmerju do nasprotne izpolnitve.
Namreč, ali je bila pogoj za zagotovitev nasprotne izpolnitve in ali gre za enakovredni nasprotni obveznosti, tako da je moč govoriti o enotnem, enakovrednem pravnoposlovnem in neločljivo povezanem dogajanju.
Redno izpolnjevanje zaporednih obveznosti pri trajnih pogodbenih razmerjih je pogoj za ohranitev pogodbenega razmerja (prim. 129. čl.
V obravnavanem primeru ne gre za litispendenco, pač pa za nov (in edini) predlog za izvršbo, s katerim želi upnik doseči, da sodišče prisilno izvrši sodno odločbo.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so podane materialnopravne predpostavke za izvršbo (izvršilni naslov) in ali obstoji skladnost med izvršilnim naslovom in izvršilnim sklepom.
ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/2, 109/4, 109, 109/1, 109/2, 109/4. ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1.
predlog za izvršbo - vsebina predloga - poprava predloga za izvršbo z navedbo pravega dolžnikovega naslova - poprava - sklep o zavrženju predloga za izvršbo
V pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, naloženih s sklepom v smislu 109. člena ZPP, se upnik ne more sklicevati na to, da bi dolžnik sam moral sporočiti svoj novi naslov, če mu sklep o izvršbi še ni bil vročen in za postopek potemtakem sploh ne ve.
S tem, ko sodišče prve stopnje najprej navede, da se dokaz, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji nahaja v priloženem spisu, ki ga sodišče na glavni obravnavi tudi vpogleda, v nadaljevanju pa navede, da se strinja z navedbami obrambe, da ugotovitve, razvidne iz tega dokaza še ne dokazujejo, da je obdolženec storil očitani dejanji, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri med seboj v nasprotju, saj iz take obrazložitve dejansko sploh ni videti, kakšen pomen je sodišče določenemu dokazu, če ga enkrat kot takega upošteva, drugič pa mu dokazno vrednost odvzame, sploh dalo.
pogodbena obrestna mera - hranilna vloga na vpogled - pogodbe med fizičnimi osebami
Pogodbene obresti, kot jih banke plačujejo za hranilne vloge na vpogled, veljajo kot obvezne le pri posojilni pogodbi, če sta obe stranki posameznika, to je fizični osebi.
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55/1-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
Zgolj trditve dolžnika, da je oproščen plačevanja računov iz naslova komunalnih storitev, s čimer smiselno uveljavlja ugovorni razlog po 8. točki 1.odstavka 55.člena ZIZ, ne da bi za to predložil odločbo upnika, ali vsaj navajal, kdaj je bila ta izdana, da bi sodišče lahko presodilo, ali bi bil to dejstvo dolžnik lahko še uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, tako da bi lahko zanj izdalo ugodnejšo odločbo.
Ker izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi vse doslej še ni bil razveljavljen, tudi ne gre za razlog, ki bi preprečeval izvršbo po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Prav tako pa tudi ni podan ugovorni razlog po 11. točki 1.odstavka 55. člena ZIZ, saj gre v konkretnem primeru za judikatno terjatev, le ta pa zastara šele po preteku 10 let, od kar je bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, ta rok pa še ni pretekel.
ZOR člen 156, 156/4, 156, 156/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Po prepričanju pritožbenega sodišča predložene listine zadoščajo za zaključek o verjetnosti, da prodaja alkoholnih pijač pri prvo toženi stranki v nočnem času predstavlja vir za nevarnost škodnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
Oškodovančeva prehitra vožnja ni v vzročni zvezi z nezgodo, ker je izvedenec prometne stroke ugotovil, da bi do trčenja prišlo tudi pri dovoljeni hitrosti oškodovančeve vožnje, zato o odgovornosti obdolženca za prometno nezgodo ne more biti nobenega dvoma.
odmera pravdnih stroškov - zmotna uporaba materialnega prava
S tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pri odmeri pravdnih stroškov tožeče stranke upoštevalo tudi tiste njene stroške, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, je materialno pravo nepravilno uporabilo.