ZPP člen 355, 355/1, 370, 370/1, 355, 355/1, 370, 370/1.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ni ocenjevalo tistega dela izvedeniškega mnenja, v katerem je izvedenec ugotavljal dejstva, odločilna za obseg opravljenega dela, tožena stranka pa je obsegu opravljenih del ugovarjala, zato je ostalo odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30043
KZ člen 217, 217/1.
goljufija - odločba o kazenski sankciji
Zagovornik obdolženca se pritožuje tudi zoper odločbo o kazenski sankciji, pri tem pa ne navede razlogov in tudi ne oblikuje končnega predloga. Zato je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu in ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za njeno spremembo v obdolženčevo korist.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik navaja, da je glavnico poravnal in obresti ne priznava, ni pa priložil nobenih dokazov o tem, je neobrazložen.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
pritožba zoper sklep - prepozna pritožba - pritožbeni rok
Ker so manjkale procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (pritožba namreč ni bila vložena pravočasno), pritožbeno sodišče ni preizkušalo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Upnikova terjatev v tem postopku je izkazana z izvršilnim naslovom - pravnomočno sodbo - na katero je izvršilno sodišče vezano ne glede na morebitne nepravilnosti v postopku pri izdaji izvršilnega naslova, vse dokler dolžnik z izrednimi pravnimi sredstvi ne doseže razveljavitve izvršilnega naslova. Tosmernih trditev pa dolžnik sploh ni postavil (zatrjuje le, da je vložil revizijo), torej svojega ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
nesporna dejstva - izdaja sodbe brez razpisa naroka
Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
ZSKZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/3, 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1.
predlog za izvršbo - aktivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - prehod terjatve
Če je v verodostojni listini kot upnik naveden sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republika Slovenija ni aktivno legitimirana za vložitev predloga za izvršbo.
Če je sodišče del tožbenega zahtevka zavrnilo in glede zavrnilnega dela ni navedlo razlogov, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 358, 358/1, 358/3, 358, 358/1, 358/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
pritožba - nedovoljena pritožba
Ker je pritožbo (ki je tudi sicer prepozna) vložila oseba, ki ni imela te pravice, saj v tem postopku sploh nima položaja izvršilne stranke na aktivni strani, je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Tožeča stranka je uspela s 74% tožbenega zahtevka, zato ji gredo po določbi 2. odst. 154. člena ZPP nadaljnji pravdni stroški le v tem procentu (31.072,60 SIT). Znižati je bilo potrebno tudi izvršilne stroške (3. točka izreka sklepa o izvršbi), vendar le na račun nižje sodne takse. Odvetniški stroški bi namreč tožeči stranki nastali v enaki višini, pa čeprav bi vložila izvršilni predlog le glede zneska, glede katerega je uspela v pravdi.
1. Stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja pravnih dejanj lahko nastopa le v vlogi zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (2. odst. 79. čl. ZPPSL), ne pa kot posebni procesni organ (1. odst. 79. čl. ZPPSL).
2. Pobotna izjava ali dogovor o pobotu nista izpodbojna.
3. V zadnjem "členu" verižne kompenzacije gre prav (in samo) za dogovor o pobotu. Takšno sodelovanje stečajnega dolžnika v verižni kompenzaciji zato ni izpodbojno.
4. Soodvisnost učinkovanja posameznih dvostranskih pogodb in zasledovani končni rezultat, tj. prenehanje obveznosti s pobotanjem, govorita v prid stališču, da je verižna kompenzacija ekonomsko in pravno enoten posel.
5. Dosledna izpeljava stališča o pravni enotnosti verižne kompenzacije (prim. zgoraj) terja pri obravnavi izpodbojnosti drugih "členov" (predpostavk) verižne kompenzacije enak pristop kot glede zadnjega "člena". Po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo prav, da bi bili udeleženci enotnega posla glede izpodbijanja v različnem položaju zgolj zato, ker niso prvi oz. zadnji "člen" v sicer neločljivo sklenjeni "verigi" udeležencev.
Oškodovančeva prehitra vožnja ni v vzročni zvezi z nezgodo, ker je izvedenec prometne stroke ugotovil, da bi do trčenja prišlo tudi pri dovoljeni hitrosti oškodovančeve vožnje, zato o odgovornosti obdolženca za prometno nezgodo ne more biti nobenega dvoma.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen, če dolžnik ne pride na narok - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Pri spremembi izrečene denarne kazni v kazen zapora na podlagi 4.odstavka 33.člena ZIZ v zvezi s 5.odstavkom 31.člena ZIZ ni mogoče upoštevati družinskih in premoženjskih razmer dolžnika.