Za obveznost, ki je nastala v tuji valuti zaradi zamude pri njenem plačilu domačemu upniku, bi smela tožnica terjati le tolarsko protivrednost zamudnih obresti, kot so jih plačevale banke za vezane devizne vloge na vpogled v švedskih kronah, ne pa za čas zamude zaračunati zamudne obresti po bistveno višjih stopnjah, kot so bile določene za zakonite zamudne obresti.
ZPod člen 145, 145b, 145, 145b, 145, 145b. KZ člen 244, 244/1.
zloraba položaja - prenos poslovnega kapitala - oškodovanje družbenega premoženja
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo Okrožnega sodišča, s katero so bili obtoženci oproščeni obtožbe v smeri kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I ter kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I v zvezi s členom 27 KZ. Upravičeno namreč okrožni državni tožilec opozarja na to, da se določilo člena 145 b Zakona o podjetjih nanaša izključno le na primere podjetij v sestavljenih oblikah, kot je to razvidno iz naslova V a poglavja navedenega zakona "spremembo oblike organiziranja sestavljenih oblik". V danem primeru pa ni šlo za podjetje iz tako imenovanih sestavljenih oblik. Tako je nedvomno moč zaključiti, da pri brezplačnem prenosu poslovnega sklada s strani obravnavnih pravnih oseb ni šlo za prepojitev, razdelitev, spojitev podjetij in podobno. V konkretnem primeru je šlo za pravne osebe, ki statusno niso bile povezane. Pri tem ni prezreti odločbo Ustavnega sodišča z dne 13.7.1993, iz katere je razvidno, da je prenos družbenega kapitala med subjekti v družbeni lastnini dopusten, v kolikor je kavza v koncentraciji družbenega kapitala, pri čemer pa še nadaljuje, da je drugi pogoj kapitalska povezava znotraj sestavljenih organizacij, ki jih določa V a poglavje Zakona o podjetjih. Prav tako pa nadalje okrožni državni tožilec opravičeno opozarja, da so ves čas in tudi v času storitve obravnavanega dejanja veljala določena pravila poslovanja z družbenimi sredstvi, ter da razpolaganje z njimi ni smelo potekati v nasprotju z načeli poslovne vestnosti in poštenja dobrega gospodarja.
Če bi bil dolg kot predmet pogodbe o prevzemu dolga nedoločljiv, bi bila taka pogodba nična. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predmet pogodbe v tem primeru dovolj jasno določen.
Notranje razmerje med organizatorji prireditve nima vpliva na pogodbeno razmerje, ki ga je vzpostavil eden izmed prirediteljev s tretjo osebo s svojo naročilnico. V pogodbenem razmerju s tretjim je bil le tisti od soorganizatorjev, ki je sklenil (z naročilnico) pogodbo s tretjim. Zato mora ta plačati naročena dela.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
postopek pri izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
V konkretnem primeru je dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to od njega zahteva 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Obrazloženemu ugovoru pa po določbi 2. odst. 62. člena ZIZ lahko sledi le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - subjektivna sprememba tožbe
Družbenik d.o.o., katera je prenehala po skrajšanem postopku, ki je podal izjavo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je njen pravni naslednik, zaradi česar se spremembi tožbe v tem smislu ne more upirati.
Za spor, v katerem se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje izven stečaja in vrednost spora ne presega 2.000.000,00 SIT, je stvarno pristojno okrajno in ne okrožno sodišče.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti ZIP in je bil tudi ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, je potrebno v vsakem primeru po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, slednjega razveljaviti, ne glede na vsebino ugovora.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
nesporna dejstva - izdaja sodbe brez razpisa naroka
Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ.Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil račun št. 3-97-12496 plačan po asignacijski pogodbi z dne 13.2.1996 in z dne 9.10.1996 ter v dokaz predložil asignacijsko pogodbo z dne 13.2.1996 ter izpisek iz konta z dne 28.3.1998. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi glede plačila zakonitih zamudnih obresti v znesku 110.468,70 SIT s pripadki, v dokaz svojih trditev pa je predložil tudi dokazila, kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 25.991,97 SIT s pripadki po računu številka 5-97/10397, pa je dolžnikov ugovor povsem neobrazložen in zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj v ugovoru dolžnik ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil svoje oporekanje obstoju in višini tudi tej upnikovi terjatvi.
Vozni list dokazuje obstoj in vsebino prevozne pogodbe, dokler ni nasprotno dokazano. Tožeča stranka ni zatrjevala, da podatki v voznem listu ne ustrezajo dejanskemu stanju oziroma da so nepravilni.
Drugačen dogovor, kot je izhajal iz voznega lista, pa z drugimi predloženimi listinami ni bil dokazan.
ZIP člen 202, 202. ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
opravljanje izvršbe - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ustavitev izvršbe
ZIP ni vseboval določbe, kot jo ima sedaj veljavni ZIZ v 2. odst. 141. čl., ki določa, da če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni priliva sredstev, sodišče izvršbo ustavi. ZIP je v 202. čl. izrecno določal, da se v takšnih primerih izvršba ne ustavi, temveč mora banka neizvršljiv sklep obdržati v evidenci.
Glede na takšne določbe ZIP je mogoče 2. odst. 141. čl. ZIZ uporabiti samo za sklepe, ki so v evidenci bank eno leto od uveljavitve ZIZ, torej od 15.10.1998. V prehodnem obdobju je potrebno sklepe o izvršbi na sredstva na dolžnikovih računih, ki so postali pravnomočni še po določilih ZIP, obravnavati v smislu 202. čl. ZIP, saj bi sicer sodišče prekršilo upnikove procesne pravice.
Sodišče prve stopnje je pravilo ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno ocenilo izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke kot strokovno neoporečno.
V sklepu o utesnitvi izvršbe mora biti razvidno, kako je sodišče vračunavalo delna plačila, pri čemer mora biti vračunavanje stroškov, obresti in glavnice opravljeno po 313. členu ZOR.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30043
KZ člen 217, 217/1.
goljufija - odločba o kazenski sankciji
Zagovornik obdolženca se pritožuje tudi zoper odločbo o kazenski sankciji, pri tem pa ne navede razlogov in tudi ne oblikuje končnega predloga. Zato je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu in ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za njeno spremembo v obdolženčevo korist.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnikovo zatrjevanje o sprotnem poravnavanju obveznosti do upnika je povsem pavšalno in ni podprto z nikakršnimi dokazi. Nejasnih ugovornih navedb o nekakšnih sporih z investitorji dolžnik prav tako sploh ne obrazloži, kdo naj bi bili ti investitorji in kakšno zvezo naj bi imeli zatrjevani spori z upnikovo terjatvijo, izkazano z izvršilnim naslovom - pravnomočnim plačilnim nalogom. Dolžnik ni navedel nobenega utemeljenega razloga, s katerim bi izpodbijal upnikov izvršilni predlog.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.