Ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo III. odstavka 364. člena ZKP in vsebuje tudi opis kaznivega dejanja prikrivanja, zgolj opustitev pravne opredelitve kaznivega dejanja v izreku sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Ker je državna tožilka izrecno napovedala le pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje glede oprostilnega dela sodbe in tudi vložila pritožbo le zoper oprostilni del sodbe, opustitev razlogov obsodilnega dela v pisnem odpravku sodbe sodišča prve stopnje tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP v škodo obdolženca, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Ravnanje obsojenca,ki je za delo zmožen in ki več kot leto dni po izreku sodbe oškodovanki ni nič plačal tudi po oceni sodišča druge stopnje podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti ne opravičuje.
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, navedenem v registru. Če subjektu vpisa v sodni register ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, in gre za vročitev po sodnem kurirju, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in opozorilo, da mora v 15 dneh pisanje dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Če naslovnik tudi v 15 dneh, od kar je vročevalec pustil predmetno obvestilo, pošiljke ne dvigne, se šteje vročitev za veljavno opravljeno z dnem, ko je bilo puščeno obvestilo.
Ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, kot jih je pravilno ugotovilo in ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje (nekaznovanost, obtoženčeva mladost v času storitve dejanja, časovna odmaknjenost dejanja), je preizkusna doba dveh let dovolj dolga, da bo obtoženec v njej s svojim nadaljnjim vedenjem in ravnanjem lahko opravičil zaupanje sodišča, dano mu z izrekom te pogojne obsodbe.
Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.
Glede na to, da je šlo za zelo majhno količino mamila (0,4 gr marihuane), katero je policist zasegel še pred kajenjem, škodljivih posledic z dejanjem obtoženca ni bilo. Iz izpovedi mladoletnika pa tudi izhaja, da takrat ni šlo za njegov prvi stik z mamilom in da je sam prosil obtoženca, da skupaj pokadita "joint". Sodišče druge stopnje pri presoji obtožencu očitanega dejanja tudi ni moglo mimo osebnih okoliščin obtoženca, ki do sedaj še ni bil kaznovan in ki je v času storitve dejanja bil mlajši polnoletnik ter sta mu v letu pred dejanjem umrla starša in od takrat dalje živi sam in se sam s priložnostnimi deli tudi preživlja. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje dejanje obtoženca ocenilo kot dejanje majhnega pomena po določbi 14. čl. KZ ter zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe.
Lastnik mora plačevati stroške upravljanja ne glede ali je sklenil pogodbo o upravljanju, če so tako pogodbo podpisali lastniki, katerih solastninski delež presega eno polovico.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
Utemeljeno je sodišče prve stopnje, kljub obtoženčevi predkaznovanosti, obtožencu izreklo pogojno obsodbo. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo številne olajševalne okoliščine (časovno odmaknjenost dejanja, okoliščino, da je obtoženec z dejanjem povzročeno škodo povrnil takoj po dejanju, njegov spremenjen način življenja). Pravilno pa je sodišče prve stopnje pri izreku kazenske sankcije obtožencu presodilo tudi, da niso izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe iz 53. čl. KZ.
ZIP člen 251c, 251f, 251c, 251f. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55, 55/1, 55/1-4.
zastavna pravica - sodna poravnava - prodaja nepremičnine dolžnika - ugovor - neutemeljen ugovor
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini dolžnika ima moč sodne poravnave, v izvršilnem postopku torej naravo izvršilnega naslova. Ker se v izvršilnem postopku izvršilni naslovi le prisilno izvršujejo, izvršilno sodišče ne more posegati v sam izvršilni naslov. Dolžnik zato lahko kot ugovorni razlog navajala le, da je sporazum razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, to pa na način, kot se lahko razveljavi sodna poravnava, torej s sodbo, izdano po izvedenem pravdnem postopku.
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, pa lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti - s posebno tožbo.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja dela terjatve
Da je terjatev tožnika verjetno izkazana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, zadostuje že navedba pravno relevantnih trditev o obstoju zahtevka in ustrezen dokazni predlog za take trditve.