O tem, zakaj je sodišče stroške izvedenine začasno naložilo v plačilo ravno predlagajoči stranki, izpodbijani sklep nima nikakršnih razlogov. Stroške za izvedbo dokaza predhodno trpi tista stranka, ki ga je predlagala (1. odst. 153. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).
ZZZDR člen 132, 132/1, 132/4, 132, 132/1, 132/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55, 55/1, 55/1-2.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - listina - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživnina priznana po temelju in odmerjena po višini. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnine pa Vlada RS s sklepi le te usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odst. 132. čl. ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana skladno z vsakokratnim sklepom vlade, ne glede na to, ali je bilo o spremembi višine izdano s strani pristojnega CSD o tem obvestilo po 4.odstavku 132.člena ZZZDR ali ne. Obvestilo ni pravni akt, ki bi za stranke ustvarjal, spreminjal ali ukinjal pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažje izvrševanje sodbe, korigirane z vladnim sklepom. Zato dejstvo, da v konkretnem primeru CSD Maribor obvestil o uskladitvi preživnine za upnico za sporno obdobje ni izdal neposredno po sprejetju sklepov Vlade RS, ampak po določenem času za nazaj eno obvestilo, s katerim je zajel vse uskladitve v tem obdobju, ne pomeni, da je izvršilni naslov za ta čas nepopoln ali da ga ni.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
O sicer sporni višini vtoževane terjatve in njenem izračunu sodišče zaključi le, da je glavnico tožeča stranka izračunala v skladu z zakonom ki vsebuje istočasno tudi zakonite zamudne obresti, pri čemer je višina zneska dokazana z obračuni. Takšen zaključek pove, da o odločilnih dejstvih, to je o višini denarne terjatve (glavnice in stranskih terjatev), sodba sploh nima razlogov.
Ker v obravnavanem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ni namreč ne vzročne zveze med ravnanjem toženk (drugotoženka je organizirala smučarski športni dan) in nastalo škodno posledico (tožnica si je kot učiteljica med smučanjem poškodovala nogo), niti odgovornosti (ne objektivne, pa tudi krivdne) toženk, le-ti ne moreta odškodninsko odgovarjati.
sklenitev pravnega posla - grožnja predstavnika oblasti - odškodnina
Ker predlagatelji na podlagi menjalne pogodbe, ki je bila sklenjena pod grožnjo arondacije niso prejeli ustreznih kmetijskih zemljišč, so upravičenci do denacionalizacije podržavljenega premoženja ne glede na to, kakšno in kolikšno odškodnino so prejeli. Vrednost prejete odškodnine (v naravi) je pomembna le za presojo, ali jo je upravičenec glede na določbo 1. odstavka 72. člena ZDen dolžan vrniti ali ne.
ZPP (1977) člen 380, 381, 381/1, 380, 381, 381/1. ZIZ člen 189, 189.
sklep o domiku - nedovoljena pritožba
Dolžnica sklepa o domiku in posledično poplačila svoje obveznosti nima interesa izpodbijati iz razloga, ki zadeva obstoj pravic tretjih na nepremičnini.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - predlog za izvršbo - nepremičnina - rubež - vabilo na narok
Dovoljena je zastavna pravica na stanovanju, ki ni vpisano v zemljiško knjigo kot etažna lastnina ali delež na stavbi. Upnik v predlogu navede podatke,ki so potrebni za identifikacijo: sodišče opravi rubež nepremičnine in na narok vabi upnika in dolžnika; zapisnik o rubežu mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu RS.
obnova postopka - razlog - nov dokaz - dejansko stanje - krivda - dokazi in izvajanje dokazov
Tožnik niti v predlogu za obnovo, niti v obravnavani pritožbi ne navajata, zakaj novega dokaza (privolitev imetnice stanovanjske pravice za nakup stanovanja) nista mogla predložiti v prejšnjem postopku. Ni torej podana situacija, ko tožnika brez svoje krivde nista mogla teh razlogov uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.
Zaznambo spora v zemljiški knjigi je mogoče opraviti le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik oz. solastnik in ne tudi zoper tistega, ki je sklenil pravni posel na podlagi katerega bi postal lastnik, če bi se vknjižil.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu z 53. členom ZIZ, sodišče pošlje ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
poškodovanje tuje stvari - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zagovornik obdolženca v pritožbi utemeljeno opozarja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo zanesljivo ugotovljeno, kakšen priključek je bil v kritičnem času pripet na prednjem delu obdolženčevega traktorja. Iz tega razloga pa so zato tudi po oceni pritožbenega sodišča vprašljivi zaključki izvedenca o mehanizmu nastanka poškodb na obeh traktorjih, posebej upoštevajoč dejstvo, da sta izpovedbi obdolženca in oškodovanca o tem, kdo se je v koga zaletel in kako, povsem nasprotujoči. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ko dolžnik v celoti ugovarja izterjavi plačila obveznosti na podlagi verodostojne listine, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - RTV naročnina
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 364, 364/7, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, kar bi glede na 7. odstavek 364. člena ZKP moralo storiti, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi obtoženčeve zagovornice in izpodbijano sodbo razveljavilo.