Na podlagi napačnega zaključka, da upnik ni pravočasno sporočil pravilnega dolžnikovega naslova (sedeža), je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da se izvršba iz dejanskih razlogov ne more opraviti.
ZLPP člen 11, 13, 13/2, 11, 13, 13/2. ZPPSL člen 36, 143, 143/5, 36, 143, 143/5.
prodaja nepremičnine v stečaju - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - izločitvena pravica
Po določbi 36 čl. ZPPSL imajo upravičenci Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v skladu z 11. čl. ZLPP poseben status v stečajnem postopku. Denacionalizacijski upravičenec ne more zahtevati, da se odločba sodišča o ugotovitvi izločitvene pravice (ko še ni pridobil pravnomočne odločbe v denacionalizacijskem postopku o vrnitvi nepremičnine), izvrši na način, da se mu stvar izroči.
ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2. ZPPSL člen 103, 103/1, 103, 103/1.
prekinitev postopka
Ker po določbi 2. odst. 207. člena ZPP v času trajanja prekinitve postopka sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, prvostopno sodišče izpodbijanega sklepa ni smelo izdati. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP
odškodninska odgovornost šole - škoda - pouk telesne vzgoje
Če je igra, ki jo je učitelj izbral izmed standardnih iger, uvrščena med igre za ogrevanje in vsebuje pozitivne karakteristike ter se prostega gibanja po prostoru ne da izključiti, učitelj pa je podal navodila za izvedbo igre in igro nadzoroval, ni mogoče očitati, da mu je igra ušla iz rok in da ni ravnal tako, kot je treba.
odlog izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - izločitev sredstev
Zakonska posledica odloga izvršbe na dolžnikov predlog je izločitev ustreznega zneska denarnih sredstev, ne pa sprostitev (deblokada) zarubljenih denarnih sredstev.
ZPP člen 149, 149/1, 149/5, 295, 149, 149/1, 149/5, 295.
vročilnica - vročanje - osebno vročanje - glavna obravnava v odsotnosti toženca
V obravnavanem primeru je na vročilnici zapisan le datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu, oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom (tožencem) in prejemnikom. Iz takšne vročilnice pa v skladu z določbami 149. člena ZPP (1977) izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik pošiljke, torej toženec. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in ta velja za resnično, če toženec ne dokaže nasprotno.
najemna pogodba - prenehanje pogodbe - poslovni prostor
Neizpolnjevanje obveznosti najemojemalca je razlog, da najemna pogodba sklenjena za določen čas preneha s potekom časa, pa čeprav sta stranki k taki pogodbi dodali aneks, ki najemojemalcu avtomatično podaljšuje prvotno določen čas najema.
sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba - pritožbeni razlog
Upnik je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega zahtevka, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog za izvršbo - plačilo po roku
Določba 4. odst. 40. člena ZIZ zakonsko domnevo o umiku predloga za izvršbo predvideva le v primeru, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana. Upnik je dolgovano sodno takso plačal po preteku 15 dnevnega naknadnega roka. Ker pa sodišče prve stopnje glede na zamudo naknadnega roka do plačila dolgovane sodne takse izpodbijanega sklepa še ni izdalo, le-tega po plačilu sodne takse kljub določilu 4. odst. 40. člena ZIZ ne bi smelo več izdati.
Verodostojna listina skladno z določilom 1. odst. 21. člena ZIP zadošča le za izdajo sklepa o izvršbi. Ker pa se je zaradi ugovora tožene stranke nadaljeval pravdni postopek, bi morala tožeča stranka predloženo verodostojno listino tudi utemeljiti. Ker pa tega ni storila, je prvostopno sodišče ob sklicevanju na določilo 219. člena ZPP utemeljeno razveljavilo izdan sklep o izvršbi tudi v 1. in 3. točki ter tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
Sodišče ni dolžno poučiti zakonite zastopnice stranke, ki trdi, da je prava nevešča stranka, da je zadeva zaključena in da ne bo več razpisalo glavne obravnave, zato je treba šteti, da je stranka zamudila rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker pa ni vložila v 15 dneh od dneva zamude naroka za glavno obravnavo.
Zdravniška komisija bi morala pri vojaškem naboru, kolikor je možnost razvoja insuficience aorte zaklopke zaradi infekta večja spričo obstoja šuma na srcu, upoštevati to dejstvo pri oceni tožnikovih sposobnosti za služenje vojaškega roka. Ker je bil tožnik spoznan za sposobnega za opravljanje vojaške službe brez omejitev, se je bil dolžan izpostaviti tudi zanj nevarnim vremenskim razmeram, v katerih ni bilo ustrezno poskrbljeno za zaščito vojakov in v katerih je prišlo do razvoja tožnikove bolezni in s tem do škode, za katero je krivdno odgovorna tožena stranka - država.
Glasovalne pravice prednostnim delnicam ni moč izključiti le z naštevanjem pravic, ki jih takšne delnice dajejo.
V konkretnem primeru je osnovni kapital tožene stranke razdeljen na delnice, ki se glasijo na 100 DEM, in delnice, ki se glasijo na 100 SIT. Izhodišče za opredelitev razmerja med navadnimi delnicami in spornimi prednostnimi delnicami zato v konkretnem primeru ne more biti njihova nominalna vrednost. Ta je v konkretnem primeru le matematično lahko skupni imenovalec vseh delnic, ki jih je tožena stranka izdala, k opredelitvi razmerij med delničarji pa ne pripomore.
Sklep skupščine delniške družbe je zaradi postopkovne napake izpodbojen le, če je ta potencialno kavzalna.
Prvostopno sodišče je tudi Z.T. prisodilo vtoževano terjatev, čeprav ni vstopila v pravdo kot stranka na strani prve tožeče stranke.
Vendar ker po določilu 3. odst. 365. čl. ZPP/77 na prekoračitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče pazi le na zahtevo strank, pritožba pa na to kršitev ne opozarja, sodišče druge stopnje tej procesni nepravilnosti ni posvečalo večje pozornosti.
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče s pritožbo izpodbijati iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Stranka pa tega ni izkazala.
Sodišče druge stopnje do dneva, ko je bila pritožba umaknjena, odločbe še ni izdalo, zato je skladno z 2. odst. 334. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je dolžnik pritožbo umaknil.