Upnik je pravočasno plačal sodno takso in o tem tudi predložil sodišču dokaz, zato ni bilo podlage za izdajo sklepa, s katerim je predlog za izvršbo štet za umaknjen.
ZIZ člen 133, 133/3, 134, 134/2, 133, 133/3, 134, 134/2.
izvršba na plačo - končanje izvršilnega postopka - odgovornost za opuščeno odtegnitev - delodajalec - izvršba zoper delodajalca
Ob vložitvi predloga za izvršbo zoper delodajalca na podlagi 134. člena ZIZ izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovo plačo ni bil končan, ker upnik ni bil poplačan, izvršba pa tudi ni bila ustavljena. Zato ni bilo podlage za zavrnitev upnikovega predloga.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Dolžnica je sicer navedla dejstvo, ki bi utegnilo preprečevati izvršbo v smislu 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (del dolga je poravnan), vendar je navedena trditev povsem nekonkretizirana, saj dolžnica sploh ne pove, kdaj, kako in kolikšen del dolga je poravnala. Poleg tega dolžnica za navedeno trditev ni priložila nikakršnega dokaza. Nadaljnje ugovorne navedbe, da dolžnica ne more plačati dolga, ker dolgujejo njej, niso ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe v smislu 55. čl. ZIZ.
ZST člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZPP člen 111, 111/2, 351, 352, 111, 111/2, 351, 352.
pravočasnost pritožbe
Če so manjkale procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (pritožba namreč ni bila vložena pravočasno), pritožbeno sodišče ni preizkušalo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
Zdravniška komisija bi morala pri vojaškem naboru, kolikor je možnost razvoja insuficience aorte zaklopke zaradi infekta večja spričo obstoja šuma na srcu, upoštevati to dejstvo pri oceni tožnikovih sposobnosti za služenje vojaškega roka. Ker je bil tožnik spoznan za sposobnega za opravljanje vojaške službe brez omejitev, se je bil dolžan izpostaviti tudi zanj nevarnim vremenskim razmeram, v katerih ni bilo ustrezno poskrbljeno za zaščito vojakov in v katerih je prišlo do razvoja tožnikove bolezni in s tem do škode, za katero je krivdno odgovorna tožena stranka - država.
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor zoper sklep o izvršbi, nastopi domneva iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - negativno dejstvo
Dolžnik smiselno trdi, da ni porabil toliko vode, kot mu je zaračunal upnik. Za svoje trditve sicer ne prilaga nobenih dokazov, vendar glede na takšne ugovorne navedbe dokazov niti ne more predložiti. Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Če restitucijski del zahtevka v tožbi zaradi motenja posesti natančno ne opredeljuje z motitvenim dejanjem narejenih poškodb na zemljišču, odpravo katerih tožnik zahteva, kot tudi ne opisa storitve, s katero naj se odpravi poškodbe na zemljišču, ta del tožbenega zahtevka objektivno ni določen in ni izvršljiv. Zato ga je treba zavrniti.
Tudi le eden od staršev odgovarja za škodo, ki jo drugemu povzroči njegov otrok. Zato je možno s tožbo zahtevati povrnitev škode, le zoper enega od njiju, saj odgovarjata solidarno.
izterjava prispevkov - stroškov za vzdrževanje hiše
Odločitev toženca, da odkloni plačilo sorazmernega dela stroškov uporabniku hiše, je zoper določilo čl. 28 SZ. Za primer, da se z ukrepi upravnika ne strinja, se mora poslužiti možnosti, ki mu jo v čl. 28 Stanovanjski zakon ponuja - to je ugovora in predlagati sklic lastnikov stanovanj in skušati spor skupno urediti.
Obdolženčevo ravnanje, ko je najprej odklonil preizkus alkoholiziranosti, ko zatem ni upošteval prepovedi vožnje, ki sta mu jo izrekla policista, in ko je na koncu poskusil preprečiti svojo privedbo na policijsko postajo na ta način, da je enega od policistov s plinskim razpršilcem iz neposredne bližine posprejal v oči, nikakor ni mogoče šteti za bagatelno dejanje, kot to navaja pritožba.
ZIP člen 163, 163/2, 169, 163, 163/2, 169. ZIZ člen 188, 188/2, 194, 188, 188/2, 194.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - dražba - drugi narok za prodajo nepremičnine - ustavitev izvršbe
Dne 17.6.1998 opravljeni dražbeni narok za prodajo dolžnikove nepremičnine je bil edini do sedaj opravljeni narok v obravnavani zadevi. Glede na takšno stanje sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, temveč bi moralo glede na izrecno določilo 2. odst. 163. čl. ZIP (enako določa sedaj veljavni 2. odst. 188. čl. ZIZ) po uradni dolžnosti razpisati drugo dražbo.
Sklenitev izvensodne poravnave med postopkom, ki do zaključka sodnega postopka ni bila realizirana, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, temveč je lahko takšna poravnava pravna podlaga za odločanje o zahtevku.
Obdolženčevo sposobnost razsojanja in obvladovanja v času, ko je vbrizgal heroin pokojnemu oškodovancu, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenke nevropsihiatrične stroke in slednja pri obdolžencu ni ugotovila nič takega, kar bi bistveno vplivalo na njegovo prištevnost.
ZPP člen 189, 189/1, 189, 189/1. ZIZ člen 1, 1/1, 15, 240, 1, 1/1, 15, 240.
postopek za zavarovanje terjatve - litispendenca
ZIZ ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obstoj postopka za zavarovanje terjatve. Zato pride glede tega v poštev smiselna uporaba določb ZPP na kar napotuje 15. člen ZIZ. Za vprašanja v zvezi z obstojem postopka zavarovanja je potrebno smiselno uporabljati določbe ZPP, ki urejajo obstoj pravde (189. člen).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30062
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev - razlog
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, iz katerih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo modifikaciji obtožbe okrožne državne tožilke na zadnji glavni obravnavi, ko obdolžencu očita, da je z obravnavanim kaznivim dejanje oškodovanki povzročil škodo v višini 70.000,00 SIT.