Obdolženčevo ravnanje, ko je najprej odklonil preizkus alkoholiziranosti, ko zatem ni upošteval prepovedi vožnje, ki sta mu jo izrekla policista, in ko je na koncu poskusil preprečiti svojo privedbo na policijsko postajo na ta način, da je enega od policistov s plinskim razpršilcem iz neposredne bližine posprejal v oči, nikakor ni mogoče šteti za bagatelno dejanje, kot to navaja pritožba.
ZPP (1977) člen 112, 112/4, 112, 112/4. ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3.
sklep o ugovoru - prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnica je ugovor poslala z navadno pošiljko, sodišče prve stopnje p ga je prejelo po izteku roka, zato je v skladu z določbo tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju dolžničin ugovor pravilno zavrglo kot prepozen.
Prvostopno sodišče je tudi Z.T. prisodilo vtoževano terjatev, čeprav ni vstopila v pravdo kot stranka na strani prve tožeče stranke.
Vendar ker po določilu 3. odst. 365. čl. ZPP/77 na prekoračitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče pazi le na zahtevo strank, pritožba pa na to kršitev ne opozarja, sodišče druge stopnje tej procesni nepravilnosti ni posvečalo večje pozornosti.
Zdravniška komisija bi morala pri vojaškem naboru, kolikor je možnost razvoja insuficience aorte zaklopke zaradi infekta večja spričo obstoja šuma na srcu, upoštevati to dejstvo pri oceni tožnikovih sposobnosti za služenje vojaškega roka. Ker je bil tožnik spoznan za sposobnega za opravljanje vojaške službe brez omejitev, se je bil dolžan izpostaviti tudi zanj nevarnim vremenskim razmeram, v katerih ni bilo ustrezno poskrbljeno za zaščito vojakov in v katerih je prišlo do razvoja tožnikove bolezni in s tem do škode, za katero je krivdno odgovorna tožena stranka - država.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Glede na tako nejasne in nepopolne verodostojne listine, kot jih je predložil upnik, dolžnik po oceni pritožbenega sodišča niti ni mogel bolj obrazloženo ugovarjati. Zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - negativno dejstvo
Dolžnik smiselno trdi, da ni porabil toliko vode, kot mu je zaračunal upnik. Za svoje trditve sicer ne prilaga nobenih dokazov, vendar glede na takšne ugovorne navedbe dokazov niti ne more predložiti. Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker sta se stranki dogovorili za obročno odplačevanje terjatve, to niso občasne terjatve in zato ne veljajo določila člena 372 ZOR o triletnem zastaralnem roku.
Zgolj ustna delavčeva pripomba delodajalcu, da je njegovo ravnanje nezakonito, ker delavcu ni izdal pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, temveč mu je zgolj zaključil delovno razmerje v delovni knjižici, ne zadostuje za dopustnost vložitve tožbe, saj tožnik predhodno ni uveljavil varstva pravic pri svojem delodajalcu z ustrezno pismeno vlogo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
Sodišče prve stopnje je kritično ocenilo zagovor obdolženca in izpoved priče, ki je bila očividec prometne nesreče. Izpoved priče je ocenilo kot verodostojno in obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30062
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev - razlog
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, iz katerih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo modifikaciji obtožbe okrožne državne tožilke na zadnji glavni obravnavi, ko obdolžencu očita, da je z obravnavanim kaznivim dejanje oškodovanki povzročil škodo v višini 70.000,00 SIT.
ZIP člen 163, 163/2, 169, 163, 163/2, 169. ZIZ člen 188, 188/2, 194, 188, 188/2, 194.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - dražba - drugi narok za prodajo nepremičnine - ustavitev izvršbe
Dne 17.6.1998 opravljeni dražbeni narok za prodajo dolžnikove nepremičnine je bil edini do sedaj opravljeni narok v obravnavani zadevi. Glede na takšno stanje sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, temveč bi moralo glede na izrecno določilo 2. odst. 163. čl. ZIP (enako določa sedaj veljavni 2. odst. 188. čl. ZIZ) po uradni dolžnosti razpisati drugo dražbo.
Glasovalne pravice prednostnim delnicam ni moč izključiti le z naštevanjem pravic, ki jih takšne delnice dajejo.
V konkretnem primeru je osnovni kapital tožene stranke razdeljen na delnice, ki se glasijo na 100 DEM, in delnice, ki se glasijo na 100 SIT. Izhodišče za opredelitev razmerja med navadnimi delnicami in spornimi prednostnimi delnicami zato v konkretnem primeru ne more biti njihova nominalna vrednost. Ta je v konkretnem primeru le matematično lahko skupni imenovalec vseh delnic, ki jih je tožena stranka izdala, k opredelitvi razmerij med delničarji pa ne pripomore.
Sklep skupščine delniške družbe je zaradi postopkovne napake izpodbojen le, če je ta potencialno kavzalna.
Sklenitev izvensodne poravnave med postopkom, ki do zaključka sodnega postopka ni bila realizirana, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, temveč je lahko takšna poravnava pravna podlaga za odločanje o zahtevku.