stvarna pristojnost okrajnega sodišča - sklep o stvarni nepristojnosti - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - nasprotna tožba - navedba vrednosti spornega predmeta - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - predhodno vprašanje
Načelo ekonomičnosti je mogoče upoštevati le v primeru, ko je za reševanje tožbe in nasprotne tožbe stvarno pristojno isto sodišče oziroma, ko pride do atrakcije krajevne pristojnosti. Ko gre za vprašanje stvarne pristojnosti, se mora načelo ekonomičnosti postopka podrediti določilom o stvarni pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta.
odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - odločba o stikih - največja korist otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - skupno starševstvo - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - kraj prevzema in oddajanja otroka - določitev višine preživnine - otrokove potrebe - pridobitne zmožnosti staršev - finančno stanje - brezposelnost - denarna socialna pomoč - potrdilo izbrane zdravnice - način izvrševanja stikov - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - postopno uvajanje stikov - neosebni stiki - telefonski stiki z otrokom - stiki med šolskimi počitnicami - nadomeščanje stikov
Predaja deklic pred policijsko postajo (za kar se zavzema predlagateljica) ni v njuno korist.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - vpis otroka v osnovno šolo - sprememba ureditve stikov - skupno starševstvo - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Upnik ogroženosti deklice (161. člen DZ), ki bi zahtevala takojšnjo in nujno (začasno) nadomestitev materinega soglasja za vpis v podružnično osnovno šolo ter takojšnjo in nujno (začasno) spremembo izvajanja varstva in vzgoje na način, da bi A. z vsakim od staršev preživljala izmenjaje po sedem dni strnjeno, razen med počitnicami in prazniki, ko bi bil režim drugače določen, ni izkazal. Zato pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe ni, predloga za nadomestitev soglasja starša za vpis deklice v šolo in za spremembo stikov pa udeleženca, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, še nista podala.
razmerja med starši in otroki - nadomestitev soglasja starša - sprememba stalnega bivališča - vpis v šolo - sprejem v vrtec - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do izjave - preložitev naroka - videokonferenca
Sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu ni odreklo pravice do izjave o ključnih dejstvih in dokazih, ker ga ni zaslišalo. Nasprotni udeleženec ni pravočasno opravičil svojega izostanka in predlagal preložitve naroka zaradi zaslišanja ali podal predloga za zaslišanje preko video/telekonference. Za slednje je v skladu s 114.a členom ZPP potrebno tudi soglasje strank.
predlog za obnovo postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in dokazi
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta enotni, da so obnovitveni razlogi iz 10. točke 394. člena ZPP lahko le tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali že takrat, ko je tekel prvotni oziroma prejšnji postopek, in bi lahko privedli do ugodnejše odločbe za stranko, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Ni izpolnjen pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP, ki za obnovo postopka terja pravnomočno spremembo, razveljavitev ali odpravo odločbe, na katero se opira odločba sodišča prve stopnje.
Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 7, 15. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - sklep o nepristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrženje predloga - začasni ukrepi - nujni primer - pristojnost slovenskega sodišča - otrokovo običajno prebivališče - izvajanje starševske skrbi - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki
Pojem običajnega prebivališča je potrebno razlagati tako, da to prebivališče ustreza kraju, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko življenje oziroma je za otroka središče njegovih življenjskih interesov.
varstvo koristi otroka - sprememba ureditve stikov - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - prepoved stikov z otrokom - stiki otroka s starimi starši - razširitev stikov - stiki med počitnicami - začasna odredba ex offo
Pogoj za izdajo začasne odredbe je z verjetnostjo izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Začasna odredba se izda samo glede vprašanja, glede katerega je otrok ogrožen, na način, da se ta ogroženost odpravi oziroma prepreči.
Kot je bilo pojasnjeno, in kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje štelo, da je iz navedb tožnika v tožbi v celoti razviden dejanski stan (okvir) zadeve, na podlagi katerega tožnik zahteva plačilo odškodnine, da pa dejanja, katera očita drugemu tožencu, niso protipravna, česar tožnik ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo navedb v okviru istega dejanskega stanu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00090331
OZ člen 183. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14, 357. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/2, 301/4, 244, 244/1, 353, 365, 383, 386.
odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - pomanjkanje razlogov - objava sodbe v drugih medijih - začetek postopka osebnega stečaja nad toženo stranko - pravne posledice stečaja - prekoračitev tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno o upnikovem (dajatvenem) zahtevku za plačilo terjatve odločati samo s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 353. in 365. členom ZFPPIPP) in je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati samo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve.
plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - uporaba leasing vozila - pričakovalna pravica - pravica do uporabe
Tožniku v pomanjkanju njegove izključne pravice do uporabe ni mogoče priznati pravice do uporabnine.
DZ člen 7, 7/2, 136, 136/1, 154, 154/1, 156, 160, 170, 174. URS člen 54.
ukrepi za varstvo koristi otroka - uporaba milejšega ukrepa - omejitev starševske skrbi - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - začasni odvzem - obseg in način izvajanja stikov - največja korist otroka - življenjske okoliščine - osebne lastnosti staršev - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - čas trajanja ukrepa - časovna omejitev trajanja ukrepov
Čeprav imajo starši v skladu z drugim odstavkom 7. člena DZ prednost pri skrbi za otroka, morajo pravice in dolžnosti izvrševati v otrokovo korist (54. člen Ustave RS). Če starši te svoje pravice in dolžnosti ne izvajajo v korist otrok, je otrok ogrožen, zato mora država izvesti ukrepe za njihovo varstvo (prvi odstavek 154. člena DZ). Eden od teh ukrepov je tudi odvzem otroka.
Odvzem otroka zaradi ogroženosti je eden najtežjih ukrepov države, zato zakon določa, da je ta ukrep začasen in lahko traja največ tri leta. Sodišče je ukrep odvzema staršev izreklo v trajanju največ tri leta. Ker mora biti vsak ukrep sorazmeren in vezan na realne cilje ter koristi otroka, bo sodišče lahko ukrep odpravilo pred potekom tega roka po ugotovitvi, da so se okoliščine izboljšale do te mere, da bosta starša lahko ponovno prevzela skrb za otroka, torej ko bosta odpravila pomanjkljivosti in napake pri skrbi za otroka ter izboljšala starševske kapacitete.
Pri presoji koristi otroka ni mogoče izhajati iz predpostavke idealnih družbenih in ekonomskih razmer, kjer bi en starš lahko ostal doma brez posledic za finančno stabilnost družine. Preselitev bližje rejniški družini, kot je to nakazalo sodišče v izpodbijanem sklepu, je v teoriji seveda možna, v praksi pa pomeni izgubo zaposlitve, socialno negotovost ter dolgoročno še slabše pogoje za otroka. Del vsakdanjega življenja večine družin je, da se morajo tudi otroci prilagajati vsakodnevnim okoliščinam družine.
ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi vstopa - podaljšanje ukrepa - vstop v stanovanje - nasilje v družini - trajanje ukrepa - nujnost ukrepa - zavrnitev predloga - neizpolnitev pogojev - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - stanovanjski spor - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka
V postopku podaljšanja ukrepa je sodišče prve stopnje pri presoji, ali predlagateljici še potrebujeta varstvo, pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost ponavljanja nasilnih dejanj, presojalo je ravnanje nasprotnega udeleženca in predlagateljic med izvrševanjem ukrepa ter ovrednotilo vpliv že izvršenih nasilnih ravnanj na predlagateljici.
ZD člen 25, 26, 28, 30, 46, 55. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
oporočno dedovanje - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - prosta dokazna presoja - dokazna ocena izpovedbe prič - pojem protispisnosti - kršitev razpravnega načela - prekoračitev trditvene podlage strank - odločanje po prostem preudarku
Odločanje po prostem preudarku (216/I. člen ZPP) se lahko uporabi le izjemoma. Pogoja za uporabo sta dva: tožbeni zahtevek mora biti po temelju utemeljen, višine denarnega zneska pa bodisi ni mogoče ugotoviti, bodisi bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Če je mogoče višino terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, sodišče določbe 216. člena ZPP ne sme uporabiti. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku namreč ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze; prosti preudarek tako ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva. Okoliščine v obravnavani zadevi, ko tožnica zatrjuje, da nujni dedni delež toženca ni bil prikrajšan, ker je toženec od zapustnice za časa njenega življenja prejel pomoč v obliki dela in prehrane, niso takšne, ki bi opravičevale uporabo citirane določbe.
OZ člen 70, 70/1, 311, 633, 633/2, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 637, 639, 639/3, 642, 642/3, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/2, 1050. ZVPot člen 37c. ZPP člen 309a, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 340, 341, 353.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen dokaz - gradbena pogodba o izvedbi del - napake gradnje - materialnopravno upravičenje - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - obseg odvetnikovega pooblastila - nedovoljene pritožbene novote - odprava napak po drugem izvajalcu - pogoji za pobot terjatev - pravica izvajalca do plačila - skopa trditvena podlaga - materialnopravne določbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ta listina vsebuje "dogovor o odpravi napak z dne 26.10.2022" in ta dogovor vsebuje materialno upravičenje, ki je pravna osnova za tožbeni zahtevek v tem postopku.
Sodišče druge stopnje sicer ne pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje o podrejanju tega dogovora določbam materialnega prava, ki bi bile izven določb gradbene pogodbe (izvensodna poravnava, 266. člen OZ). Med pogodbenimi strankami je bila dogovorjena gradbena pogodba (izgradnja novogradnje stanovanjskega objekta), zato zanjo veljajo primarno določbe OZ, ki se nanašajo nanjo.
Okoliščina, da je bil predmet izpolnitvenega ravnanja izgradnja nove stavbe, je bistveni razlikovalni znak, ki izključuje uporabo določb Zakona o varstvu potrošnikov, zato so napačni razlogi sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na določbo 37.c člena in razlago v sodni praksi. Z novelo ZVPot-F je bila v ta zakon prenesena Direktiva 2011/83/EU z dne 25.10.2011 (2. točka 1.a člena ZVPot). V skladu s 3. členom navedene Direktive pa se ta ne uporablja za: "(e) za izgradnjo, pridobitev ali prenos nepremičnine ali pravic na nepremičnini; (f) za izgradnjo novih stavb, bistveno spremembo namembnosti obstoječih stavb in najem stanovanjskega objekta za bivalne namene".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00090612
ZDru-1 člen 14, 14/1. ZZDej člen 46, 87. ZP-1 člen 42, 42/6. ZPacP člen 18. ZIZ člen 271, 271/1.
sodna presoja zakonitosti izpodbijanega akta - Zdravniška zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - postopek pred razsodišči - disciplinski postopek - težja disciplinska kršitev - kršitev pravil stroke - kršitev kodeksa medicinske deontologije - opustitev dolžnega ravnanja zdravnika zavoda - neustrezna komunikacija - navodila pristojnega zdravnika - ustnost - smrt nerojenega otroka - disciplinska sankcija - javni opomin - uporaba avtonomnega materialnega prava v pravdnem postopku - pravilnik o disciplinskem postopku - ugodnejši predpis - zastaranje pravice do pregona - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - pretrganja zastaranja - pravica do zagovora - pretrgana vzročna zveza - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - dokaz z izvedencem medicinske stroke - dokazna ocena izpovedi prič - ocena verodostojnosti priče - dokazna vrednost dokazov - očitna pisna pomota - sodba presenečenja
V disciplinskem postopku, v katerem se zdravniku očita, da je poklic opravljal v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, je treba pravno pomembna dejstva ugotavljati (tudi) s pomočjo strokovnjaka (izvedenca). Gre za časovno zamudno procesno opravilo, zato izenačitev absolutnega zastaralnega roka z relativnim, kot predlaga pritožnik, tudi iz tega razloga ne bi bila ustrezna.
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 60, 64. ZMV-1 člen 30.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost izkazane terjatve - pridobitev lastninske pravice - premičnina - izročitev premičnine v posest - registracija vozila - avto
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom izpodbijanega sklepa, da izročitev kupoprodajne pogodbe še ne predstavlja zadostne podlage za pridobitev lastninske pravice na vozilu. Tudi v primeru simbolične izročitve mora prenosnik pridobitelju namreč omogočiti razpolaganje z vozilom, česar pa zgolj sklenjeni zavezovalni pravni posel s pooblastilom za registracijo ne omogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00091305
DZ člen 158, 158/2. ZNP-1 člen 43. ZOsn člen 3, 4, 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-13.
regulacijska začasna odredba - omejitev starševske skrbi - kolizijski skrbnik otroka - dokazni standard verjetnosti - korist mladoletnega otroka - pravica do izjave pred sodiščem - načelo najmilejšega ukrepa
Pri obravnavi pritožbenih navedb je pomembna vsebina začasne odredbe, ki se nanaša zgolj na področje izobraževanja deklic ter zgolj v tem delu poseže v starševsko skrb, z delno postavitvijo deklic pod skrbništvo CSD, z nalogo, da skrbnik poskrbi, da se bosta mladoletni deklici vključili v redno izobraževanje na javni oziroma zasebni šoli z javno veljavnim izobraževalnim programom v Republiki Sloveniji.
Tožnica v pritožbi izpostavlja sodno prakso in pravno teorijo, iz katere izhaja, da je oškodovanec upravičen do povrnitve stroškov popravila vozila, tudi če bi ti morebiti presegali razliko med vrednostjo nepoškodovanega in vrednostjo poškodovanega vozila.
Pritožbeno sodišče meni (ne da bi presojalo materialnopravno pravilnost navedenih stališč), da navedenih pravnih naziranj sodne prakse in pravne teorije v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, ker so okoliščine obravnavane zadeve drugačne. V zadevi VSL II Cpg 1244/2016 se je oškodovanec odločil vozilo popraviti in je uveljavljal povrnitev stroškov popravila, v obravnavani zadevi pa se tožnica ni odločila za popravilo vozila, temveč za njegovo prodajo (tožnica je namreč že pred pravdo svoje vozilo prodala, kot izhaja iz kupoprodajne pogodbe z dne 25.10.2017 v prilogi A27).
DZ člen 67, 74, 183. OZ člen 193. ZPP člen 7, 212, 227, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - kredit - prelivanje premoženjskih kategorij - delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - zavarovalnina - življenjsko zavarovanje - kreditna obveznost - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka - edicijska dolžnost - kršitev pravice do izjave - protislovnost
Tako je v pojasnilo, da se v primeru prelivanja med skupnim in posebnim premoženjem morebitni večji prispevek enega od zakoncev pri vlaganjih nato v primeru spora upošteva pri določitvi deležev na skupnem premoženju in torej lahko vpliva na velikost deležev na skupnem premoženju.
Nadalje je obrazložilo, da v skupno premoženje spadajo vse premoženjske pravice, stvarnopravne in obligacijskopravne, pridobljene z delom kot konstitutivnim elementom skupnega premoženja zakoncev ter da v skupno premoženje spada tudi premoženje, ki sta ga zakonca pridobila s plačilom s kreditom, pri čemer neplačane kreditne obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in jih je praviloma treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja (kar pomeni, da skupno premoženje predstavljata tako aktiva kot pasiva). Vendar pa znesek kredita, najetega med trajanjem zakonske zveze in vrnjenega po njenem razpadu iz sredstev enega zakonca, ne spada v skupno premoženje (t.j. ne predstavlja pasive skupnega premoženja). Če eden od partnerjev odplačuje skupne obveznosti po prenehanju zunajzakonske skupnosti iz posebnega premoženja, bi lahko od drugega terjal povračilo tistega, kar presega njegov del dolga (obligacijski zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve), vendar se zaradi plačevanja obrokov iz posebnega premoženja po prenehanju zunajzakonske skupnosti ne morejo spremeniti deleži na skupnem premoženju.
Iz pravne teorije in sodne prakse namreč skladno izhaja, da zavarovalnina ne spada v skupno premoženje (zunaj)zakonskih partnerjev, saj ne predstavlja premoženja, ki bi bilo pridobljeno z delom (67. člen DZ), četudi so bile morda premije za to zavarovanje plačane iz skupnih sredstev. Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da se življenjsko zavarovanje, za kar je šlo v obravnavani zadevi, nanaša na osebno dobrino posameznega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja (to je njegovo življenje, zdravje, telesno integriteto, ipd.), kar že po naravi stvari kaže, da ne more predstavljati skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev. Zato ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, ki je štelo zavarovalnino za skupno premoženje, ker je šlo "za izkupiček (premoženje) iz naslova zavarovanja, s katerim je bila zavarovana skupna (kreditna) obveznost" (21. točka obrazložitve).
Odločitev, da naj oče preživnino nakazuje na račun kolizijskega skrbnika, je po svoji vsebini omejitev materine starševske skrbi. Vsak poseg v starševsko skrb pa mora biti nujen in sorazmeren. Ne zadošča želja po preprečitvi mešanja premoženja in lažji nadzor nad namensko porabo sredstev