ZD člen 32, 32/1, 32/2, 174, 210/1, 210/2, 210/2-3.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za izločitev iz zapuščine - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - ugotovitev obsega zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - preuranjena odločitev - stroški v zapuščinskem postopku
Pritožnik svoj zahtevek opira na prispevek k ohranitvi/povečanju premoženja, ki je bilo predmet darilne pogodbe z 9. 2. 2021. Zato je treba prvenstveno ugotoviti, ali v zapuščino sodi tudi ta nepremičnina in v kakšnem deležu.
ZAgrS člen 2, 48, 52. ZPVAS člen 8. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 1.
agrarna skupnost - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - nujni dediči - vrednotenje deležev - vrednotenje nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin - izvedenec - uredba - podatki gurs
V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
ukrepi po zpnd - prepoved vstopa - vstop v stanovanje - preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - sorazmernost ukrepa - načelo sorazmernosti - sprememba odločitve
Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje, v katerem živita predlagateljici.
razveljavitev oporoke - obseg zapuščine - nujno in enotno sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Ker tožnik tožbe ni vložil tudi zoper tretjega dediča, ni tožil vseh nujnih sospornikov in je zaradi tega tožil napačno stranko.
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe oziroma njene razveljavitve, tožene vse pogodbe stranke, saj so dediči po smrtni zapustnika, njegovi univerzalni pravni nasledniki in iz tega razloga vstopajo v vsa pravna razmerja njihovega pravnega prednika. Enotno in nujno sosporništvo pa velja tudi za spore o obsegu zapuščine, saj je spor o tem, ali določena stvar ali lastninska pravica na njej spada v zapuščino, zaradi narave skupnostnega razmerja dedičev mogoče rešiti samo na enak način za vse dediče. Morebitni dediči, ki ne želijo nastopati kot tožniki, morajo zato biti zajeti na pasivni strani.
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožnika na naroku pozvalo, da se izjavi o tem, zakaj je v tožbi zajel samo toženko in obrazloži pasivno legitimacijo - je sodišče prve stopnje povsem ustrezno opravilo dolžnost materialno procesnega vodstva, ki mu ga nalaga določba 285. člena ZPP.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - procesna predpostavka - pravdna sposobnost stranke
Ko je v predmetnem nepravdnem postopku postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo vložen tudi predlog za postavitev predlagateljice pod skrbništvo v drugem nepravdnem postopku, ob upoštevanju, da je v predmetnem nepravdnem postopku ugotovljeno, da ni podana procesna sposobnost predlagateljice, je najbolj smotrno predmetni nepravdni postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve v drugem nepravdnem postopku.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina za nepremičnino - plačilo uporabnine - višina uporabnine - izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - ocena vrednosti nepremičnine - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nečiste denarne terjatve - nedobrovernost uporabnika - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
Sodišče prve stopnje je kot datum začetka teka zamudnih obresti za plačilo uporabnine določilo dan, ko je bila tožencu tožba vročena - torej dan, ko ni bil več v dobri veri glede uporabe nepremičnine. Znesek uporabnine iz zadnje dopolnitve izvedenskega mnenja je določen ob upoštevanju tržnih sprememb. Zakonske zamudne obresti nimajo (več) valorizacijske funkcije. Sodišče je pravilno uporabilo določbo 193. člena OZ, po kateri mora nepošteni pridobitelj vrniti plodove in plačati zamudne obresti od dneva pridobitve, pošteni pa od dneva vložitve zahtevka.
sodna ureditev meje - predlog za ureditev meje - opisni zahtevek - predpostavke za izdajo - vodenje postopka - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega mejnega prostora - kriteriji za določitev - stanje po podatkih zemljiškega katastra
V primeru, ko se ureja meja med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je namreč ureditev meje na podlagi močnejše pravice glede na ustaljeno in enotno sodno prakso edini način določitve meje, mejo pa je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.
V konkretnem primeru je edini možni kriterij za določitev meje kriterij močnejše pravice in meje ni mogoče urediti na drugačen način, zato bi bila opredelitev vrednosti spornega mejnega prostora iz tega razloga odveč, neekonomična in v nobenem oziru ne bi imela vpliva na odločitev.
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 5.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
DZ člen 268. ZD člen 131, 131/1, 192, 192/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasni skrbnik zapuščine - skrbnik za poseben primer - določitev skrbnika za poseben primer - zaslišanje - dediči - kršitev pravice do izjave
Pritožba ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje, pred postavitvijo začasnega skrbnika, po določbi drugega odstavka 192. člena ZD, zaslišati oba dediča, ker je bilo to, ko se je našel še drugi dedič, možno in jima na ta način dati možnost, da se o postavitvi skrbnika izjasnita.
Sodišče prve stopnje je pravilno po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP pravdni postopek prekinilo ter pojasnilo, da je nad toženo stranko bil začet stečajni postopek 29. 8. 2024 pod opr. št. St 1329/2024 in da če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se pravdni postopek prekine, razen v primeru osebnega stečaja, vendar le, če predmet spora (zahtevek) ne more vplivati na obseg stečajne mase, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
vmesna sodba - rok za zastaranje - konec zdravljenja - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - subjektivni in objektivni kriterij - zastaranje
Pravilno je materialnopravno stališča prve stopnje, da je pri ugotavljanju zastaranja treba upoštevati objektivni in subjektivni kriterij za pričetek teka tega roka. V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode.
ZPP člen 157, 161, 161/3, 161/4, 277, 318, 318/1. DZ člen 4, 4/2.
pogoji za izdajo zamudne sodbe
S tem, ko ostali toženci niso odgovorili na tožbo, tudi oni niso nasprotovali tožbenemu zahtevku. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno za vse tožence izdalo zamudno sodbo, ko je ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
sporna vrednost predmeta - primarni in podredni tožbeni zahtevek - spreminjanje vrednosti tožbenega zahtevka - obrazloženost odločitve o stroških - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka
Pravilno pritožba opozarja, da se sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, saj se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do višine vrednosti spornega predmeta, ki jo je kot osnovo vzelo za odločanje o pravdnih stroških tožnikov, niti ni upoštevalo, da sta tožnika tekom postopka sporno vrednost spreminjala,
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085506
DZ člen 7, 157, 161. ZNP-1 člen 100. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
začasna določitev preživnine - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - namen začasne odredbe - vročilnica kot javna listina - način izvajanja stikov - stiki otroka s staršem - trening starševskih veščin - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov
Otroka nista ogrožena zato, ker predlagateljica ne razpolaga z odločbo sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, pač pa zaradi neurejenega izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem. Pojmovanje predlagateljice, da bi ji bilo šele z izdajo odločbe o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo omogočeno odločanje o vprašanjih dnevnega življenja otrok, je zmotno. O teh vprašanjih (npr. kaj bo otrok jedel, kam bo šel na obisk ali krajši izlet, kdo ga bo peljal v šolo,…) odloča starš, pri katerem se otrok nahaja. O vprašanjih, ki na otrokov razvoj vplivajo bistveno, pa se morata starša sporazumeti tudi v primeru, ko je otrok zaupan v varstvo enemu od njiju (sicer odloči sodišče).
Pripravljenost nasprotnega udeleženca, da otrokoma kupuje stvari, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. V denarju mora biti določena, da je lahko izvršljiva; drugačna izpolnitev preživninske obveznosti je mogoča le ob izrecnem dogovoru staršev.
postopek po ZPND - zavrnitev predloga - stiki z mladoletnim otrokom - izvrševanje stikov - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - neizkazane in pavšalne trditve
Golo dejstvo, da nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje, ne zadošča za utemeljitev ekonomskega nasilja. Poleg tega ima predlagateljica za izterjavo neplačane preživnine zoper nasprotnega udeleženca izvršilni naslov in lahko sproži postopek izvršbe za poplačilo neplačanih zneskov preživnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085457
ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 45, 119.
posojilna pogodba - dokazi in dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - oderuštvo - elementi oderuštva - načelo kontradiktornosti - videokonferenca
Sodišče na predlog stranke za izvedbo dokaza preko videokonference ni vezano. Lahko ga zavrne, če oceni, da je primerneje, da se stranka zasliši na sodišču.
Breme izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke je izključno na stranki. Če stranka predlaga dokaz s svojim zaslišanjem in sodišče sklene, da ga bo izvedlo, je izključno v strankini dispoziciji, ali bo izkoristila možnost, da jo bo sodišče zaslišalo. Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje. Prav tako je sodišče ne more prisiliti k izpovedbi (prvi odstavek 262. člena ZPP). Lahko pa odloči, da zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedovati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek 258. člena ZPP), kot je po številnih neuspelih poskusih zaslišanja tožeče stranke odločilo sodišče tudi v obravnavanem primeru. Stranka, ki ne izkoristi možnosti sodelovanja v dokaznem postopku, se na kršitev načela kontradiktornosti ne more sklicevati. Dokaz z zaslišanjem tožeče stranke je pravilno zavrnjen.
POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085367
ZIZ člen 226, 227, 272. ZVPot člen 23, 24.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - dolgoročni kredit v CHF - namen zavarovanja terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - dokazni standard verjetnosti - kumulativno izpolnjevanje pogojev - verjetnost izkazane terjatve - nepošten pogodbeni pogoj - pogoj reverzibilnosti - sodna praksa - opustitev pojasnilne dolžnosti - grozeča težko nadomestljiva škoda
V pritožbi toženka najprej povzema določbo 272. člena ZIZ, a se pri njeni razlagi neutemeljeno zavzema za upoštevanje stališč teorije in sodne prakse, ki so se oblikovala v zvezi z "običajnimi" (nepotrošniškimi) zadevami zavarovanja - to je, da je treba pravni standard "težko nadomestljive škode" razlagati ozko in strogo, še posebej, če je predlagana regulacijska začasna odredba; pogoj za njeno izdajo pa je tudi reverzibilnost. Že v sklepu II Cp 728/2024 je bilo opozorjeno, da gre v konkretnem primeru za zavarovanje zahtevka potrošnikov v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev in da je zato (tudi) določbo 272. člena ZIZ treba razlagati ob upoštevanju prava EU ter njegove razlage, ki jo daje SEU.
primerna strokovna podlaga - pritožbeni razlogi - dejanska raba - spor o lastništvu - lastništvo posameznega dela stavbe - lastninska pravica na (neobstoječi) stvari
Sklep, da je elaborat primerna strokovna podlaga za katastrski vpis, lahko udeleženec uspešno izpodbija zlasti v primeru, če mu sodišče ni omogočilo izjave o osnutku elaborata ali ni presodilo morebitnih pripomb nanj (postopkovne kršitve), pa tudi v primeru, če je osnutek elaborata nepravilen z vidika skladnosti z dejanskim stanjem v naravi ali navodili sodišča oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov (vsebinske kršitve).
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna, izda sklep ne glede na to, ali so med udeleženci odprta oziroma sporna vprašanja o lastninski pravici in o pravnih položajih nepremičnin.
Ker je nesporno, da poslovni prostor v izmeri 59,40 m2 v naravi dejansko ne obstaja in prva nasprotna udeleženka niti ni znala pokazati, kje naj bi se nahajal, sodišče in izvedenka pravilno nista sledila njenim zahtevam po ločenem evidentiranju tega prostora.