Učitelj v šoli jahanja je pri izbiri poti pri terenskem jahanju ravnal malomarno, ko ni pregledal terena in ni kot izkušen jezdec jahal na začetku skupine, ampak se je ob učencih šole jahanja vozil s kočijo in jih zato ni mogel opozarjati na posebnosti terena.
poškodba pri delu - bolezen - začasna zadržanost z dela
Ker je šlo pri tožniku za bolezensko spremembo, dvig bremena pa je bil zgolj sprožilni dejavnik, vzrok začasne nezmožnosti za delo ni bila poškodba pri delu, temveč bolezen.
ZGD-1 člen 136, 136/1, 233a, 233a/1, 307. ZNVP člen 26, 31, 34.
statutarna omejitev prenosljivosti delnic - določitev razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic v statutu - učinkovanje statutarne omejitve prenosljivosti delnic le pod pogoji ZNVP - novela ZGD-F - uskladitev statusa družbe z ZGD
Za pravno učinkovitost ureditve omejitev prenosljivosti delnic pri tožeči stranki (na novo) niso zadoščale zgolj spremembe statuta z dne 1.7.2003 (ki so bile vpisane v sodni register 12.12.2006), ampak bi morale biti upoštevane tudi določbe 31. čl. Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ZNVP.
nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Pravica do nadomestila za invalidnost je vezana na pravico do premestitve. Te pravice zato nima zavarovanec, ki ima pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, kljub temu da ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in je zato premeščen na drugo delovno mesto. V takšnem primeru se mu delna invalidska pokojnina poveča za 30 %.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – zdravniški pregled
Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ker ni imel opravljenega zdravniškega pregleda, čeprav je ta razlog obstajal že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi eno leto pred odpovedjo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi prekoračitve šestmesečnega objektivnega roka za podajo odpovedi nezakonita. Rok za podajo odpovedi namreč ni začel ponovno teči v vmesnem času, ko je tožena stranka tožnika neuspešno pozivala z vabili na zdravniški pregled.
: ZPIZ-1 člen 68, 68/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1, 22/2.
invalidska pokojnina - hrvaški državljan - minimalna pokojninska doba
V primeru, ko je I. kategorija invalidnosti nastala zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela, mora zavarovanec za priznanje pravice do invalidske pokojnine izpolniti tudi pogoj gostote delovnih let. Ko gre za hrvaškega državljana, ki kljub upoštevanju slovenske in hrvaške pokojninske dobe tega pogoja ne izpolnjuje, je mogoče upoštevati tudi dobo, dopolnjeno v tretji državi, pod pogojem, da imata tako Slovenija kot Hrvaška s to državo sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.
Če zavarovanec v roku 15 dni po prejemu izvedenskega mnenja, ne da pripomb, se pripombe, dane šele na naroku za glavno obravnavo, ne morejo upoštevati, če ne izkaže razlogov, zaradi katerih pripomb ni mogel dati v roku. Če so ugovori dejanske narave prepozni in nedopustni že v postopku pred sodiščem prve stopnje, to še toliko bolj velja za postopek pred pritožbenim sodiščem.
Za odločitev o višini in izplačevanju invalidske pokojnine ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe, ker je bilo z izpodbijanima odločbama odločeno le o invalidnosti in o pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki gredo tožnici na podlagi ugotovljene invalidnosti, ne pa o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine.
ZPP člen 236a, 236a/1, 236a/2, 236a/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1.
pisna izjava priče - zaslišanje priče - predsednik zdravstvene komisije
Kljub temu, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo predsednice zdravstvene komisije, po tem ko je tožnica podala pripombe k njenemu pisnemu mnenju, v katerih sicer njenega zaslišanja ni izrecno zahtevala, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, ker njeno zaslišanje ne bi prispevalo k popolnejši ugotovitvi dejanskega stanja, oziroma ne bi bilo podlaga za drugačno ugotovitev dejanskih okoliščin glede zmožnosti za delo.
ZPP člen 70, 72, 72/3, 72/6. ZDSS-1 člen 17, 17/2.
izločitev sodišča
Ker stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika, ne pa splošno vseh sodnikov ali kar sodišča kot celote, je zahteva za izločitev celotnega Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki pomeni izločitev vseh sodnikov, očitno nedovoljena in se zavrže. Glede na določbo 6. odstavka 72. člena ZPP, po kateri prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata, o zahtevi, podani skupaj s pritožbo, odloča senat Višjega delovnega in socialnega sodišča.
pokojnina – nova odmera – naknadno izplačana plača
Na novo odmerjena pokojnina na podlagi plač, izplačanih in priznanih s sodbo v delovnem sporu, zavarovancu pripada prvi dan naslednjega meseca po vloženi zahtevi, ne pa že od dneva upokojitve dalje.
Da lahko zaposlenega štejemo za letalsko osebje in mu priznamo pravico do povišanja osnovne plače za 20 % na podlagi sklepa vlade, morata biti izpolnjena dva pogoja. Ker tožniki izpolnjujejo le prvi pogoj, ker njihovo delo neposredno vpliva na varnost zračnega prometa, ne pa drugega pogoja, ker ne upravljajo zrakoplova oziroma ker ne opravljajo dela v zvezi z upravljanjem zrakoplova, do povišanja plače niso upravičeni.
Izguba dobička (zaslužka) od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo. Dejstvo, da je tožeča stranka pred škodnim dogodkom opustila pridobitev mednarodnega ladijskega spričevala, še ne zadošča za oceno, da izgubljenega dobička od prepovedane dejavnosti ni mogoče šteti za pravno priznano bodočo škodo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 52, 52/2, 52/2-5, 202a, 202a/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – hitri postopek
Po uveljavitvi ZP-1E je v 5. alinei 2. odstavka 52. člena določeno, da je hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, izključen le za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.
Predmet presoje v tem postopku je le pravilnost seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu prekrška kot vozniku motornega vozila, ter presoja, ali je v zakonsko določenem času dosegel 18 kazenskih točk.
Glede na to, da je ena izmed tožnic umaknila tožbo, je sodišče pri odmeri pravdnih stroškov, ki jih je dolžna plačati toženi stranki, pravilno upoštevalo, da predstavlja znesek, ki ga je vtoževala, 33,8 % vrednosti celotnega spornega predmeta in toženi stranki, ki je na tožbo odgovorila z eno vlogo za vse tri tožnice, priznalo nagrado za postopek v tem odstotku skupaj z materialnimi stroški.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-5, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved – prekvalifikacija odpovedi
Sodišče presoja le, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana s strani delodajalca, zakonita ali ne. V tem okviru ugotavlja, ali je delodajalec dokazal v odpovedi zatrjevani razlog za odpoved, vezano pa je tako na vsebinske razloge kot na pravno kvalifikacijo delodajalca. V kolikor je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz razloga po 5. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ne more ugotoviti, da – ker ta razlog ni podan – je utemeljena kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
Davki in prispevki se obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zaradi tega bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretnem zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati, upoštevajoč prisojeni bruto znesek. Izrek sodbe sodišča prve stopnje, ki ne navaja neto zneska regresa za letni dopust, ni neizvršljiv.
odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev stvari po izročitvi v zakup – prodajna pogodba – vstop v zakupno razmerje – pravica do zakupnine – neprofitna najemnina
V trenutku sklenitve prodajne pogodbe, s katero odsvojitelj izjavlja svojo voljo, da se zavezuje prenesti lastninsko pravico, nastopi tudi prenos zakupnega razmerja in s tem pride do spremembe zakupodajalca.
Ker tožnica ni dala nikakršne izjave ali soglasja k prenehanju delovnega razmerja in ji je le-to prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in torej ne po njeni volji, ima kljub temu, da se je odpovedala posebnemu varstvu delovnega invalida pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do povečanja delne invalidske pokojnine.
Napačna odločitev toženca, sanirana v postopku varstva pravic, ne predstavlja protipravnega ravnanja. Ker ni šlo za strokovno napako niti za namerno ali malomarno obravnavanje konkretnega primera, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nedopustnega ravnanja toženca oziroma njegovih organov ni utemeljen.