neveljavnost pravnega posla - ničnost - izpodbojnost - skupno premoženje
Stranka je tista, ki lahko izpodbija pogodbo, kot zainteresirana oseba in to v določenem roku, če gre za izpodbojnost pa oblikovalni zahtevek na razveljavitev pogodbe. Če tega stranka ne stori, sodišče zahtevku na ugotovitev neveljavnosti pogodbe ne more ugoditi, tudi če ugotovi, da so podani razlogi za izpodbojnost, ker ni postavljen ustrezen oblikovalni zahtevek na razveljavitev.
Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-l-356/02 z dne 23.9.2004, ki je posegla v materijo ZDavP v smislu splošnega akta, nima neposrednih učinkov na konkretni upravni akt, s katerim je bila odmerjena obveznost tožeče stranke. Odmerna odločba tožene stranke je z izdajo ustavne odločbe tako zgolj izgubila zakonsko podlago, zaradi česar je postala nezakonita. Nezakonitost odmerne odločbe pa je mogoče odpraviti le v upravnem postopku. Slednji tako predstavlja edino pot, ki jo ima stranka na voljo, da doseže spremembo odmerne odločitve ter posledično vrnitev neutemeljeno plačanih zamudnih obresti (na obogatitveni podlagi).
stroški ogrevanja stanovanja - stroški odvoza smeti - terjatve iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe - etažni lastnik - najemnik
Po 25. členu SZ-1 se za posle obratovanja ne šteje le zagotavljanje dobav in storitev za skupne dele, kot trdi tožena stranka v odgovoru na pritožbo, temveč tudi zagotavljanje dobav in storitev za posamezne dele večstanovanjske stavbe, kadar naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav. Tožeča stranka je zatrjevala, da gre v obravnavanem primeru prav za takšno terjatev. (Neobrazloženo) stališče sodišča prve stopnje, da vtoževani stroški ne morejo bremeniti etažnega lastnika že zato, ker se nanašajo na stroške ogrevanja stanovanja in stroške odvoza smeti, je torej materialnopravno zmotno.
nadomestna vročitev sodnega pisanja – podpis vročilnice – zapis razmerja do naslovnika
Če prejemnik ni naslovnik pošiljke, mora poleg podpisa napisati še razmerje do naslovnika. V primeru nadomestne vročitve tako na vročilnici ni navedeno, v kakšnem razmerju do obdolženca je oseba, ki je pošiljko prejela. Vendar zgolj zaradi morebitne kršitve 24. člena splošnih pogojev nadomestna vročitev še ni nezakonita. Kot takšna bi se izkazala, če bi bila pošiljka nadomestno vročena osebi, ki ne more biti prejemnik po I. odst. 119. člena ZKP. Takšnih okoliščin pa obdolženec pritožbeno ni zatrjeval, nasprotno, iz njegove pritožbe je razvidno, da mu je bila sodba o kaznovalnem nalogu v vsakem primeru predana pravočasno in z ničemer ni bila okrnjena njegova pravica do vložitve učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo sodišča prve stopnje.
Če je sodišče nepravilno presodilo dejstveni substrat tožeče stranke ali tožeči stranki ni dalo možnosti, da ga dopolni, gre za vprašanje kršitve postopka, ki je lahko bistvena, vendar v pritožbenem postopku upoštevna le, če jo stranka uveljavlja.
sodna taksa – taksa za pritožbo – izpolnitev taksne obveznosti – plačilo sodne takse po delih
Sodne takse sicer res ni plačala tožena stranka sama, temveč so jo plačali štirje člani tožene stranke – M.J., S.T., S.T. in J.G., in sicer tako, da je vsak od njih plačal po 831,25 EUR. Ker je bila sodna taksa za pritožbo plačana na račun, z referenco in namenom plačila, kot je bilo navedeno v opominu za plačilo sodne takse ter ker je bila tudi plačana znotraj 15-dnevnega roka, je tožena stranka svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila.
sodba na podlagi odpovedi – vročanje odvetniku – odpoved pooblastila – preklic pooblastila – učinek preklica pooblastila
Ker se mora odpoved oziroma preklic pooblastila po 2. odstavku 99. člena ZPP naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek bodisi pisno bodisi ustno na zapisnik, sledi logičen zaključek, da preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje v razmerju do sodišča od dneva, ko je sodišče z njim seznanjeno.
sprememba tožbe – smotrnost spremembe tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – sprememba identitete zahtevka – delni umik tožbe – pravni interes za pritožbo – zavrženje tožbe
Dovolitev spremembe tožbe je smotrna vselej, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se s tem tekoča pravda ne obremeni preveč.
Toženi stranki je pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o (delnem) zavrženju tožbe treba priznati, saj zavrženje tožbe ne varuje pred njeno ponovno vložitvijo, poleg tega pa ima tožena stranka, ko se je enkrat spustila v obravnavanje glavne stvari, upravičen interes, da sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka proti njej.
ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZPP člen 98, 108, 108/2, 318. ZDR člen 86, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3.
zamudna sodba - odgovor na tožbo- nepopolna vloga - odvetnik - pooblastilo za zastopanje - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker tožena stranka k odgovoru na tožbo, ki ga je predložila po pooblaščencu, ni predložila pooblastila za zastopanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – stečaj – posebno varstvo pred odpovedjo – delavci starši
Ker tožena stranka ni dokazala, da je pridobila soglasje inšpektorja za delo, ampak je tožnici, ki je bila na dopustu za varstvo in nego otroka, podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi uvedbe stečajnega postopka, je izpodbijana odpoved nezakonita.
Stranka ne more dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage s svojo izpovedjo (ob zaslišanju) in z vsebino drugih dokazov. Če, kot v konkretnem primeru (ko tožba vsebuje le navedbe, da odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti ni imela podlage, da je tožena stranka ravnala šikanozno, zaradi česar je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in nastopa bolniškega staleža, zaradi česar tožnici pripada pravična odškodnina za nematerialno škodo), tožba ne vsebuje navedb o vseh elementih odškodninskega zahtevka, takšna pomanjkljiva trditvena podlaga onemogoča ugoditev odškodninskemu tožbenemu zahtevku.
ZGD-1 člen 136, 136/1, 233a, 233a/1, 307. ZNVP člen 26, 31, 34.
statutarna omejitev prenosljivosti delnic - določitev razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic v statutu - učinkovanje statutarne omejitve prenosljivosti delnic le pod pogoji ZNVP - novela ZGD-F - uskladitev statusa družbe z ZGD
Za pravno učinkovitost ureditve omejitev prenosljivosti delnic pri tožeči stranki (na novo) niso zadoščale zgolj spremembe statuta z dne 1.7.2003 (ki so bile vpisane v sodni register 12.12.2006), ampak bi morale biti upoštevane tudi določbe 31. čl. Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ZNVP.
V I. kategorijo invalidnosti se razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti. Ker takšno stanje pri tožniku ni podano, ga zgolj na podlagi v hipotetičnih navedb, da ne bo mogel skleniti delovnega razmerja oziroma da ga delodajalec ne bo mogel obdržati na delu, ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do pokojnine.
Glede na to, da je ena izmed tožnic umaknila tožbo, je sodišče pri odmeri pravdnih stroškov, ki jih je dolžna plačati toženi stranki, pravilno upoštevalo, da predstavlja znesek, ki ga je vtoževala, 33,8 % vrednosti celotnega spornega predmeta in toženi stranki, ki je na tožbo odgovorila z eno vlogo za vse tri tožnice, priznalo nagrado za postopek v tem odstotku skupaj z materialnimi stroški.
motenje posesti – posest – dejanska oblast nad stvarjo – kriteriji za posest
Vsaka dejanska oblast nad stvarjo ni posest. Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku.
ZP-1 člen 161, 161/2, 163, 163/1. ZST-1 člen 34, 34/5.
nedovoljena pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse
Storilec nima pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ali zavrglo njegov ugovor, ki ga je vložil zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.