uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - dedna izjava - obnovitveni razlogi - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Če stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem v zapuščinskem postopku, lahko po tem, ko je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, svoje pravice uveljavlja v pravdi. Dedna izjava (bodisi sprejem bodisi odpoved dednemu deležu) mora biti jasna, nedvoumna ter podana v predpisani obliki. Navedbe začasnega zastopnika na zapuščinski obravnavi, da nima nobenega interesa v zapuščinskem postopku, ker se dedinja ni javila, pa ne morejo pomeniti odpovedi dedovanju.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059615
ZASP člen 146 – 148. OZ člen 198.
avtorski honorar – javno izvajanje glasbenih del – pravilnik – višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del – sklepčnost zahtevka – trditveno breme
Iz trditev tožeče stranke ni mogoče ugotoviti, za katere javne prireditve in za koliko prireditev zahteva plačilo honorarja za male avtorske pravice, po kateri tarifni številki Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti in kako je izračunala vtoževani znesek. Ni torej mogoče preizkusiti, ali nadomestilo, ki ga tožeča stranka terja za zatrjevano nezakonito uporabo glasbenih del, predstavlja nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.
Pripravljalna vloga tožeče stranke je v tem delu nerazumljiva, saj najprej vztraja kot dotlej in predlaga, da se tožbenemu zahtevku (ki je bil dajatven po izvršilnem predlogu) v celoti ugodi, v nadaljevanju pa predlaga, naj sodišče s sodbo ugotovi obstoj vtoževane terjatve. Tako vlogo v njenem nerazumljivem delu, glede na to, da jo je vložila odvetnica, bi moralo prvostopenjsko sodišče zavreči.
Ker sodišče prve stopnje o spremenjeni tožbi ni odločilo s sklepom, iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo z dne 22. 11. 2005, s katero je tožeča stranka uveljavljala dajatveni tožbeni zahtevek, se pokaže, da so razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju z njegovim izrekom.
ara – utrditev obveznosti – vrnitev are – aktivna legitimacija – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – vzrok za neizpolnitev – razveza pogodbe – oprostitev dolžnika odgovornosti
Vzrok za neizpolnitev pogodbe (neplačilo preostanka kupnine) je bil dogodek izven sfere tožeče stranke, na katerega tudi ni mogla vplivati (trajanje postopka vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi) oziroma za vzrok, za katerega ne odgovarja nobena pogodbena stranka. To pomeni, da določbe 65. člena OZ v zvezi z aro in neizpolnitvijo pogodbe ne pridejo v poštev, temveč splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi oziroma splošna pravila o povrnitvi tistega, kar je posamezna stranka dala, če pride do razveze pogodbe.
zunajknjižno priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Pridobitelj lastninske pravice se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je vedel, da tretji obdeluje sporno nepremičnino. Takšno vedenje mu namreč nalaga raziskovalno dolžnost v zvezi z morebitnim priposestvovanjem.
nastanek taksne obveznosti – preverjanje plačila sodne takse po uradni dolžnosti – dokaz o plačilu sodne takse
Pritrditi je sicer pritožniku, da taksni zavezanec sodišču ni dolžan ob plačilu sodne takse predložiti dokazila o plačilu sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji, kar izrecno določa 3. odstavek 6. člena ZST-1. Prvostopenjsko sodišče je zato samo preverilo, ali je bila z izdanim plačilnim nalogom z dne 13. 08. 2009 terjana sodna taksa plačana.
promet s kmetijskimi zemljišči- tožba na sklenitev pravnega posla- rok za vložitev tožbe – rok za vložitev odobritve pravnega posla
Tožba z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ, ampak se lahko vloži v zastaralnem roku.
ZASP-B člen 26, 26/4. ZASP člen 156, 156/1, 156/2. OZ člen 346, 346/3. URS člen 125.
avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – tarifa – sprememba tarife – sporazum – enostranski akt
Ker je 4. odstavek 26. člena ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa – ravnanje sodišč – protipravnost – sodnikovo protipravno ravnanje - razveljavitev odločbe – prosta presoja dokazov
Sodnikovo protipravno ravnanje je podano le, če sodnik pri svojem delu ne uporabi povsem jasne določbe zakona ali če določen predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oziroma če ravnanje nima podlage v zakonu ali če dano pooblastila zlorabi. Samo razveljavitev odločbe zaradi proste presoje dokazov ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0061841
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. ZOR člen 103, 103/1.
sale-lease back prodaja - izbris vknjižbe hipoteke – dobrovernost pridobitelja – dvojna prodaja – dvakratna prodaja iste stvari
Po ustaljenem stališču sodne prakse predstavlja dvojno razpolaganje z nepremičnino nemoralen posel, kar lahko utemeljuje ničnost. Ključni pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka (ničnosti zavezovalnega pravnega posla in izbris vknjižbe hipoteke) je nedobrovernost sopogodbenika, v korist katerega je bilo uvedeno drugo razpolaganje. Ista okoliščina (nedobrovernost pridobitelja) je ključna tudi za utemeljenost zahtevka za izbris po 243. členu ZZK-1, kajti v skladu s 3. odstavkom 244. člena ZZK-1 zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam.
pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve
Dovoljenje za izgradnjo provizorične garaže ne omogoča graditelju, da bi pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, kjer stoji provizorična garaža, po pravilih gradnje na tujem zemljišču po določbah ODZ ali ZTLR.
Vnaprejšnja dokazna ocena načeloma ni dovoljena (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Ker pritožnica do seznanitve z izpodbijano odločitvijo ni mogla vedeti, ali bo sodišče prve stopnje zagrešilo opisano kršitev določb pravdnega postopka, ji ni mogoče očitati njenega prepoznega uveljavljanja v pritožbi (286b. čl. ZPP).
spor majhne vrednosti - preklic naroka – prošnja za preklic naroka – neudeležba na naroku v sporu majhne vrednosti – pravica do izjave
Pritožnik se zaradi bolezni, ki je bila z zdravniškim potrdilom izkazana šele po izvedbi naroka, v sporu mahne vrednosti ni udeležil naroka, katerega izvedbo je zahteval; ne navaja, da so zanj nastale neugodne posledice in za katero procesno opravilo je bil prikrajšan. Edino procesno opravilo, ki je bilo na naroku izvedeno, je bilo branje listinskih dokazov. Sodišče izostanka z naroka ni sankcioniralo. Pravica do izjavljanja pritožniku v teh okoliščinah ni bila kršena.
pravdni stroški - stroškovna odločitev – obrazložitev odločitve o stroških
Zgolj sklicevanje na obrazložene stroškovnike in predpise pomeni razumno obrazložitev samo takrat, kadar med pravdnimi strankami ne more biti sporno, katera pravdna dejanja so bila opravljena in še to pod pogojem, da se vrednost spora med postopkom ni spremenila ter če je iz stroškovnika samega razvidno, da se je sodišče prve stopnje z njim resno ukvarjalo.
lastninska pravica - način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - domneva dobre vere - zaščita pred vznemirjanjem - mejni spor
Pri varstvu lastninske pravice pravdno sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja in ne ureja in zato ne more uporabiti kriterija zadnje mirne posesti, kot tudi ne pravične ocene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporna meja, zato je kot predhodno vprašanje ugotavljalo potek meje na podlagi močnejše pravice.
ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 59. ZNP člen 123. ZOR člen 214. ZPP člen 181, 181/3. ZZK-1 člen 12.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravdni stroški
Ob upoštevanju okoliščin, da je toženec v obdobju trajanja skupnega življenja prejemal bistveno večje dohodke (skoraj trikrat več), da je v gradnjo hiše namenil tudi posebno premoženje (dohodek od prodaje zapuščine) in da je tožnici pri oskrbi hčera pomagala tudi njena tašča, je utemeljen toženčev zahtevek po višjem deležu na skupnem premoženju.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - profesionalna skrbnost - ravnanje s profesionalno skrbnostjo
Ker je tožena stranka dokazala, da sta njena delavca pri zamenjavi podnožja varovalke ravnala strokovno pravilno, ni odškodninske odgovornosti tožene stranke.
stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - manjša kvadratura stanovanja - odgovornost za nepravilno izpolnitev - razbremenitev prodajalčeve odgovornosti
Nepravilna kvadratura stanovanja predstavlja nepravilno izpolnitev pogodbe, ki izvira iz sfere toženke kot prodajalke in zanjo toženka nasproti tožnici, po določbah o stvarnih napakah, tudi odgovarja. Če ob nakupu toženka ni preverila kvadrature stanovanja, pač pa jo le povzela v pogodbo, s katero je stanovanje prodala naprej, se s tem odgovornosti za stvarno napako nasproti tožnici ni razbremenila. Gre za okoliščino, ki izvira iz njene sfere, zato tožnici odgovarja za nepravilno izpolnitev pogodbe.