Delno plačana odškodnina se valorizira tudi po 28.6.2003, ko je začel veljati ZPOMZO-1.
Če tožeča stranka med postopkom umakne del tožbenega zahtevka, ker je tožena stranka že po vložitvi tožbe plačala nesporni del svoje obveznosti, je sodišče pri odločanju o stroških tudi ta del zahtevka dolžno upoštevati kot del, s katerim je stranka uspela.
obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Spor o obstoju delovnega razmerja po prenehanju dela po vsebini spada med spore o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na drug način. Zato bi moral tožnik po 3. odstavku 204. člena ZDR sodno varstvo uveljaviti v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, to je, ko je pri toženi stranki prenehal z delom.
ZPP člen 195, 196, 318. ZVEtL člen 7, 33, 33/1. SZ-1 člen 190, 190/2.
delna zamudna sodba – sosporniki – sklepčnost
Odgovor na tožbo, ki sta ga podala druga dva toženca, ne more preprečiti izdaje zamudne sodbe zoper prvega toženca, ker glede zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, toženci niso nujni in enotni sosporniki.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Oblika uveljavljanja terjatve (tožba, nasprotna tožba, ugovor procesnega pobotanja, ugovor pobotanja kot ugovor ugasle pravice) pogojuje način oblikovanja izreka sodbe in posledično obseg objektivnih meja pravnomočnosti, ki iz tako ali drugače oblikovanih izrekov izhajajo, na samo razporeditev dokaznega bremena pa ne vpliva. Na tožniku je, da dokaže terjatev, katere plačilo zahteva, na tožencu pa, da dokaže terjatev, s katero se na določen način brani.
Pritožnik ima prav, da je ogroženost oškodovanca prepovedana posledica kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ in kot taka njen zakonski znak, vendar nima prav, da je v dejanju kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ta zakonski znak izostal. Pritožnik je spregledal, da predstavljata abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja kot je razviden v izreku izpodbijane sodbe celoto, zato bi bilo njegovo stališče pravilno le tedaj, ko ta znak kaznivega dejanja ne bi bil naveden niti v abstraktnem in niti v konkretnem delu izreka ali ko bi v abstraktnem delu bil ta znak premalo določen oz. določljiv.
Zahteva po substanciranju navedb tožnika je povezana z dolžnostjo tožnika obvestiti toženca o vsebini spornega razmerja, ki je predmet sodnega odločanja, saj je le na takšen način mogoče od toženca zahtevati, da substancira svoje ugovore.
Tožnik v pritožbi pravilno ugotavlja, da ima zadolžnica pomembno dokazno vrednost. Res je tudi, da se breme dokazovanja prevali na nasprotno stranko, vendar mora tožnik pred tem dokazati temelj obveznosti, saj je zadolžnica le dokazna listina in nič več kot to.
Dedni dogovor ima po prevladujočem stališču sodne prakse značaj sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Dedič, ki je dal dedno izjavo (ki je nepreklicna), lahko zahteva njeno razveljavitev le s tožbo v pravdnem postopku in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
V sodnem postopku delitve solastnine prodajno ceno solastne stvari (kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom) določi sodišče s pomočjo ustreznega izvedenca.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
ZST-1 ne omejuje pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda sodišče prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog, prav tako pa je ne omejuje niti ZST. Če pravica do pritožbe ni izrecno izključena, je treba šteti, da stranka to pravico ima.
vrnitev v prejšnje stanje – sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti
Toženec ni niti zatrjeval, niti predložil nobenih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je bil zaradi zdravstvenega stanja nesposoben vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje v 15-dnevnem roku po nastanku zamude naroka. Okoliščini, da je bil v tem času v bolniškem staležu in že po izteku subjektivnega roka na rehabilitaciji, pri čemer ne pojasni, kje je bila izvajana, ne dokazujeta, da predloga ni mogel vložiti.
Pogodbenik zaradi kršitve pogodbe (načeloma) ne odgovarja za vso nastalo škodo, temveč le v obsegu, ki je bil ob kršitvi (glede na znana dejstva in predvsem glede na vsebino sklenjene pogodbe) predvidljiv.
sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni - akcept – odgovor na ponudbo – dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo – nasprotni predlog – izjava o sprejemu ponudbe – druga ponudba
Prejemniki ponudbe so v odgovoru na ponudbo (akceptu) poleg izjave, da ponudbo sprejmejo, postavili dodatne predloge: da se pred sklenitvijo pogodbe vzpostavi stanje vrat pred poškodovanjem vrat, da se pogodba namesto z naslovnikom sklene z drugo osebo, da je predmet pogodbe druga garaža. Ti akcepti vsebujejo nasprotni predlog, zato kljub izjavi o prejemu ponudbe pomenijo drugo ponudbo in niso nastopile pravne posledice, ki jih za primer akcepta predvideva ZOR.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv in protisloven izrek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Preizkus zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP poteka tako, da se pritožbeno sodišče najprej vpraša, ali je sodbo mogoče preizkusiti, če odmislimo vse, kar so stranke navedle in predlagale med postopkom, izhajajoč iz pravne kvalifikacije sodišča prve stopnje. Če je odgovor negativen, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Materialno dokazno breme tožeče stranke je ves čas postopka na tožeči stranki, za razliko od procesnega dokaznega bremena, ki se med postopkom spreminja. Prav zgoraj opisan uspeh dokazovanja tožeče stranke je na toženca prevalil dokazno breme (procesno), da dokaže svojo trditev, da v kritičnem trenutku, ni bil voznik vozila.
zavarovalna pogodba – dodatno nezgodno zavarovanje – sklenitev zavarovalne pogodbe – plačevanje premije – zavarovalno kritje - začetek teka zavarovanja – dan, označen na polici – domnevno molčeče poznavanje splošnih pogojev - skrbnost
Če bi tožnik premijo plačal ob sklenitvi pogodbe, bi začelo zavarovalno kritje teči naslednji dan. Ker pa je bil dogovor med strankama, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, začne teči zavarovanje na podlagi 2. odstavka 937. člena OZ na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodninska odgovornost države - kršitev osebnostne pravice - pravno priznana škoda - neposredna uporabljivost EKČP
V primeru ugotovljene kršitve pravice do sojenja v razumnem roku Evropsko sodišče za človekove pravice pravičnega zadoščenja ne prisodi na podlagi 6. člena EKČP, ampak 41. čl. EKČP, po katerem je odločanje pridržano ESČP. Neposredna uporaba te določbe pred slovenskimi sodišči ni možna.
Kršitev temeljnih človekovih pravic sicer lahko predstavlja protipravno ravnanje državnih organov v smislu 26. čl. Ustave, vendar morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti izpolnjena tudi temeljna predpostavka odškodninske obveznosti – nastanek pravno priznane škode. Nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja tožnica, ni mogoče uvrstiti med nobeno od oblik nepremoženjske škode navedene v 179. do 182. čl. OZ
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in zato tožeča stranka zahtevka ne more utemeljiti na 179. čl. OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – stroški postopka ZOdvT – nagrada za narok
ZDR delodajalca ne zavezuje, da odločitve sprejema v obliki odločb, ki imajo uvod, izrek in obrazložitev, ampak skladno z uveljavljenim pogodbenim principom urejanja delovnih razmerij ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostransko izjavo volje. Iz tega razloga delodajalec tudi ni dolžan zapisati zneska odpravnine v izreku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZOdvT z razliko od prej veljavne odvetniške tarife temelji na načelu ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke. Skladno s tem načelom se prizna nagrado za postopek, ki zajema nagrado za tožbo in vse pripravljalne vloge, ter morebitna nagrada za narok, ki se nanaša na vse naroke v okviru glavne obravnave.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje - provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - predpogodba
Zakon o nepremičninskem posredovanju je ob ugotovitvi v 25. členu dopuščal tudi pravico nepremičninske družbe do plačila provizije ob sklenitvi predpogodbe glede nepremičnine, pri kateri je posredovala. Po spremembi zakona pa je plačilo predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je nepremičninska družba posredovala. Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje. Določila ZNPosr so kogentne narave in jih agencija z drugačnimi splošnimi pogoji ne more spremeniti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov – navedba izvršilnega naslova – davčni obračun
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060021
ZSpo člen 64, 64/2. ZSZ člen 57. ZPP člen 182, 182/3, 285, 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – društva – pridobitev lastninske pravice športnih društev - vmesna sodba – materialno procesno
Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice športnih društev je potrebno iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin po ZSpo, ki je uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu. Če je športno društvo v roku šestih mesecev po tem, ko je pristojni organ lokalne skupnosti objekte v upravljanju društva opredelil kot objekte občinskega pomena, podal zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice, je izpolnil procesno predpostavko za tožbo proti lokalni skupnosti. Tak spor ni upravne narave, temveč civilnopravni spor. Pri ugotavljanju, ali je športno društvo pridobilo lastninsko pravico, je potrebno upoštevati čas izročitve nepremičnine v upravljanje in okoliščine v zvezi s samo izgradnjo objektov.
Vmesna sodba ne more biti zavrnilna, saj je v tem primeru stvar že zrela za končno odločbo.