odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej" imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – enotno sosporništvo – nujno sosporništvo - ničnost pogodbe – delna ničnost pogodbe
Spora glede ugotovitve ničnosti oz. neveljavnosti pogodbe po naravi pravnega razmerja ni mogoče rešiti različno glede na vse pogodbene stranke. Slednje se zato kot enotni in nujni sosporniki štejejo kot enotna pravdna stranka, kjer lahko le vsi udeleženci skupaj pripoznajo tožbeni zahtevek, zaradi česar priznanje (zgolj) nekaterih ne more biti pravno učinkovit
Iz izreka izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave izhaja, da je sodišče prve stopnje z njim odločilo o celotnem primarnem tožbenem zahtevku, zato ni mogoče govoriti o njegovi „razcepitvi“, ki je pogoj za izdajo delne sodbe. Slednja v zvezi z ugotovitvijo ničnosti glede posameznih pogodbenih strank tudi ni mogoča. Pritožbe utemeljeno opozarjajo, da ni mogoče ugotoviti ničnosti zgolj zoper nekatere njene pogodbene stranke, ampak zgolj zoper nekatera pogodbena določila.
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej“ imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 358, 358-5.
pravica do obveščenosti – pravica medijev do širjenja informacij - poseg v osebnostne pravice posameznika – razžalitev dobrega imena in časti - objava članka
Javnost ima ustavno pravico do obveščenosti, vendar je ta omejena z ustavno varovanimi osebnostnimi pravicami tožnika, prvotoženka pa ni pojasnila, v čem se kaže interes javnosti, da spozna okoliščine sosedskih razmerij tožnika in drugotoženca. Omejena je tudi pravica medijev do širjenja informacij, prav tako z vidika vprašanja, katere informacije javnost upravičeno pričakuje oziroma potrebuje (ali le z zanimanjem oziroma iz radovednosti) ter v kakšni meri je v konkretnih okoliščinah dopusten poseg v osebnostne pravice posameznika.
Odločilen vzrok za nastanek škodnega dogodka je opustitev dolžne skrbnosti vzdrževalca ceste. Zaradi neustrezno vzdrževanih javnih prometnih površin od udeležencev v prometu ni mogoče zahtevati, da kršijo prisilne predpise.
zahtevek za izročitev stvari – nadomestna izpolnitev – odškodninski zahtevek
Tožbeni zahtevek je v tožbi postavljen kot alternativni zahtevek (facultas alternativa) oz. zahtevek za nadomestno izpolnitev, ker tožnica zahteva naj se ji prisodi določena stvar in hkrati ponuja tožencu možnost da lahko namesto izročitve stvari izpolni drugo dajatev (plača določen znesek).
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odmera denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je poleg trajanja postopka in dejstva, da je bilo odločeno na dveh stopnjah, pravilno upoštevalo tudi ostale pravnorelevantne okoliščine,ki so po materialnem pravu pomembne za odmero odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
OZ člen 4, 180, 180/4. ZD člen 10, 10/2. ZSV člen 26, 26/1, 26/1-1. ZZZDR člen 3, 12, 12/1. URS člen 14.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – smrt bližnjega – zunajzakonski partner – posredni oškodovanci – zadržek obstoječe zakonske zveze – trajna življenjska skupnost – vsebinsko „prazna“ zakonska zveza – enakopravnost – enakost pred zakonom
Formalni obstoj zakonske zveze, ki je po vsebini in po svojem temeljnem namenu (3. člen ZZZDR) povsem „prazna“ oziroma „brez vsebine“, ne predstavlja zadržka za priznanje odškodnine zunajzakonskemu partnerju po četrtem odstavku 180. člena OZ, seveda pod pogojem, da bo ugotovljen obstoj drugih prvin, predvsem čustvene narave, na podlagi katerih je življenjsko skupnost s pokojnim mogoče opredeliti kot trajno.
Nepravilen sklep o pozivu pravnim naslednikom, naj prevzamejo pravdo, je kot sklep procesnega vodstva mogoče vsak čas spremeniti, ga popraviti ali preklicati po uradni dolžnosti ali na opozorilo stranke, pri čemer je morebitno pritožbo stranke treba šteti kot ugovor, ki mu sodišče, če je predlagana rešitev smotrnejša, lahko ugodi, upoštevaje načelo pospešitve postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058355
ZPP člen 80. OZ člen 179.
procesna sposobnost – okrnitev svobode – odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - vzročna zveza
V našem pravnem redu se obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti sicer domneva. Vendar pa mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti. V poštev pride tudi oprava poizvedb, ter izvedba dokazov (na primer postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti.
Nihče ni zdravstveno popoln, vsakdo ima določeno stopnjo degenerativnih sprememb, marsikdo pa tudi kakšno nagnjenje k obolenjem. Kolikor takšno nagnjenje k obolenju ni nekaj neobičajnega, vrednostno ne narekuje odločitve o deljeni vzročni zvezi. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode neobičajno večji, nima nobenega vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom, saj se predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja pri ugotavljanju vzročne zveze upošteva le v razmerju do škodnega dogodka.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - denarna renta
Toženo stranko kljub tožnikovi degenerativni bolezni bremeni odgovornost za celotno škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu leta 2001 (tožnik je padel na zaledenelem dvorišču tožene stranke). Vzrok za nastanek škode je bilo dejanje (opustitev) tožene stranke, saj sicer škode ne bi bilo. Tožnikova degenerativna bolezen tudi ni pravno relevantni vzrok, ki bi lahko vodil v tako imenovano deljeno vzročnost, saj je treba upoštevati tožnika kot konkretnega oškodovanca, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa kot povprečnega oškodovanca.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – trditvena podlaga v predlogu za izvršbo
Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je povsem v rokah strank (razpravno načelo). Sodišče je vezano na trditveno podlago strank in ne sme upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Stališče pritožnika, da je trditvena podlaga podana že z vložitvijo samega predloga za izvršbo, je zmotno.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 421, 421/1.
otrokovi stiki - odvzem pravice do osebnih stikov - korist otroka
Stiki za otroka sedaj ne predstavljajo zgolj nelagodja ampak psihično trpinčenje, ki se bo očitno še stopnjevalo. V takšni situaciji ni možnosti, da bi bilo še mogoče z oblastvenimi ukrepi odpravljati tako stanje. Zopet se je sodišče soočilo z dilemo, ko mora izmed več slabih možnosti izbrati tisto, ki bo otrokoma najmanj škodovala. Ta trenutek preostane le ukrep odvzema stikov z očetom.
Zaradi izpolnitvene zamude se kupnina ne zmanjša avtomatično. Terjatev iz naslova kupnine po prodajni pogodbi je samostojna terjatev, ki preneha oziroma delno preneha z izpolnitvijo ali v drugih z zakonom določenih primerih. Enako velja za terjatev iz naslova pogodbene kazni. Dve vzajemni, istovrstni, zapadli in iztožljivi terjatvi lahko prenehata s pobotom, vendar do pobotanja ne pride avtomatično, ampak je potrebna pobotna izjava.
ZPIZ-1 člen 163, 163/2, 171, 454. ZUTPG člen 3, 3/2, 3/2-3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B17, 2/XI, 2/XI-1. Sklep o znesku invalidnin za telesno okvaro člen 1. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS člen 1, 1/2.
telesna okvara – invalidnina
Ker je za desno spodnjo okončino pri tožniku ugotovljen obstoj 30% telesne okvare, se telesna okvara v višini 50 %, ugotovljena za levo spodnjo okončino, poveča za 10 %, in ker gre za parni organ se ta telesna okvara (60 %) poveča še za 10 % tako, da skupna telesna okvara pri tožniku znaša 70 %.
Ker 70% telesna okvara pri tožniku predstavlja spremembo v stanju telesne okvare (pred tem je že imel priznano invalidnino za 50% telesno okvaro), se mu invalidnina za 70% telesno okvaro izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
zemljiškoknjižni postopek - poočitve - poočitev spremembe podatkov o fizični osebi
Po v času odločanja veljavnem 1. odstavku 116. člena ZZK-1 so se spremembe podatkov o fizični osebi v zemljiški knjigi poočitile na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma tudi na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva. V spisu sta izpisek iz rojstne matične knjige (A 12) kot potrdilo o stalnem bivališču (A 13) predlagateljice, kar pomeni, da so bile predlogu priložene listine, ki jih je tedaj zahtevalo omenjeno zakonsko določilo (2. odstavek tedanjega 116. člena ZZK-1).