neupravičena obogatitev – dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi – okoriščenje – prehod premoženja
Prehod premoženja (glede tožniku nevrnjenih sredstev - prikrajšanje) med premoženje tožene stranke brez podlage (neupravičena pridobitev) mora dokazati tožeča stranka. Eno od pravnih dejstev (oziroma osrednje, najpomembnejše pravno dejstvo, predpostavka) terjatve iz neupravičene pridobitve je (kot pove že ime) pridobitev, okoriščenje, prehod premoženja. Prikrajšanje samo po sebi ne zadošča.
povečanje solastninskega deleža – skupna gradnja – gradnja na tujem svetu – začasna odredba – verjetnost terjatve
Za spremembo solastnega deleža mora obstajati ena od pravnih podlag, ki jih za pridobitev lastninske pravice predvideva ZTLR (21. člen). Pravni temelj bi sicer lahko predstavljala skupna gradnja, ki pa je tožnik očitno, glede na trditveno podlago in postavljeni (ugotovitveni) zahtevek, ne uveljavlja.
Do spremembe solastniškega deleža bi lahko prišlo tudi z gradnjo na tuji stvari (24. člen do 26. člen ZTLR). Po SPZ (48. člen SPZ) se sicer z gradnjo na tuji stvari ne pridobi več lastninska pravica, vendar pa bi bila pravica pridobljena na tej podlagi veljavna (1. odstavek 266. člena SPZ), če bi se pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31.12.2002.
Evidentno je, da se določba 21. člena Statuta nanaša na objave družbe, namenjene tretjim, določba 36. člena Statuta pa na objavo oziroma vabilo na skupščino, namenjeno delničarjem družbe. In ker je za pravilen sklic skupščine odločilno vprašanje obveščenosti delničarjev družbe in ne tretjih, iz neprerekanih trditev tožene stranke pa izhaja, da so bili o sklicu skupščine obveščeni vsi delničarji družbe s priporočeno pošto, kar je skladno tudi s Statutom družbe, je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da so sklepi skupščine z dne 06. 08. 2007 nični, ker skupščina ni bila sklicana skladno z določbo 2. odstavka 295. člena ZGD-1.
trgovski zastopnik – reševanje garancij – odprava napak - pogodba o delu – sklenitev pogodbe
Pritožnica neutemeljeno oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da so bili kupci avtomobilov v pogodbenem razmerju s toženo stranko. Ni namreč uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pri prodaji vozil nastopala le kot trgovski zastopnik in da je pogodbe s kupci sklepala v imenu naročitelja.
Volja za sklenitev pogodbe se lahko izrazi ne le z besedno izjavo, pač pa tudi z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
pomotni vpisi – odprava pomote – soglasje prizadetih oseb
Zakon resda določa le, da mora sodišče pred odločitvijo o popravi prizadete osebe zaslišati, vendar pa je v sodni praksi in pravni teoriji povsem enotno stališče, da je pomoten vpis mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb.
ZZK-1 člen 5, 86, 122, 133, 147. ZIZ člen 165, 165/5, 165/6, 168.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – načelo vrstnega reda – načelo formalnosti – učinek vpisa
Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke sta dovoljeni le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.
Ko upnik predloži pravnomočno sodbo izvršilnemu sodišču, to pa zemljiškoknjižnemu (ali pa sam predlaga vpis pravice), se začne zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice na dolžnika, ki ga opravi sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, in ne prej, na kar meri pritožba. Izvršilni postopek pa se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.
pravdni stroški – umik pravnega sredstva – vročilnica
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. Vročilnica tako ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdaj je naslovnik prejel sodno pisanje. Ker tožena stranka ni uspela izkazati, da bi bil umik revizije vročen tožeči stranki pred vložitvijo njenega odgovora na revizijo, je njena pritožba neutemeljena.
V sodni praksi je enotno stališče, da lovska organizacija odgovarja le v primeru, če ne poskrbi za postavitev prometnega znaka na delu cestišča, kjer ima divjad reden oziroma običajen prehod preko ceste.
posojilna pogodba – prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice – lex commisoria - ničnost pogodbe – pravila vračanja
V primeru ničnosti pogodb in notarskega zapisa mora vsaka stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, in ne pridejo v poštev določbe v posojilni pogodbi.
Pod "druge okoliščine primera" iz 2. odstavka 154. člena ZPPje mogoče šteti tako to, da tožeča stranka ni umaknila dela zahtevka, kot tudi to, da ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
napotitev na pravdo – razlaga oporoke – spornost vsebine oporoke
Sporna vsebina oporoke se glasi: „Podpisani se odrekam deležu, ki mi pripada po pokojni ženi in ga prepuščam sinu F. v celoti samo mojega knjiženega in neknjiženega na parc. št. 77/3 in 77/2, ki naj mu bo uteha pri pomoči pri ženi (njegovi) mami“. V danem primeru je tako sporno, v kakšnem obsegu je zapustnik oporočnemu dediču predmetni parceli zapustil. Ne gre zgolj za vprašanje razlage oporočiteljeve volje v smislu 84. člena ZD, temveč so implicite spora dejstva o vsebini oporoke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo kot manj verjetno pravico pritožnika upoštevaje, da gre za veljaven zapis o tem, ali zapustnik pritožniku zapušča celoten svoj del omenjenih parcel in mora kot oporočni dedič dokazovati, da je nejasen zapis treba razlagati v njegovo korist. Pri tem si je pomagalo tudi s subsidarnim razlagalnim pravilom – da je dvom v korist zakonitega dediča.
gradnja na tujem zemljišču – vlaganja v tujo nepremičnino – nova stvar
Sodna praksa restriktivno obravnava vlaganja v tujo nepremičnino, na podlagi katerih pridobi vlagatelj ne le obligacijska, ampak tudi stvarnopravna upravičenja po določbah ZTLR. Sodna praksa pa je enotna, če prvotni objekt preneha obstajati, sprememba stvarnopravnih razmerij ni izključena.
denacionalizacija – razpolaganje s premoženjem po uveljavitvi ZDen
Po 88. členu ZDen je nedopustno zgolj razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
Ne gre za vprašanje pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti, temveč same ničnost, kajti nični so le tisti pravni posli glede nepremičnin oziroma premoženja, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059557
ZTLR člen 14, 14/1. ZOR člen 210, 219. ZDen člen 72.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v solasti – verzija – uporabnina – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja – pasivna legitimacija
Na fizični ali na drug način neizvedena delitev solastne stvari ne predstavlja ovire za uveljavitev tožbenega zahtevka na uporabnino iz naslova neupravičene pridobitve. Bistveno je, ali solastnik uporablja solastno stvar tako, da posega tudi v solastni delež drugega solastnika, in torej ne v okvirih svojega deleža, ne da bi posegel v delež drugega. Odločilno torej je, ali gre za poseg v pravico drugega na stvari, ki na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi omogoča neupravičeno prikrajšanemu odmeno zaradi neupravičene uporabe njegove stvari v korist drugega.
Zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe iz 72. člena ZDen je zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja.
Toženec bi se kot porok in plačnik, obveznosti plačila lahko razbremenil le, če bi dokazal (sodišče prve stopnje je pravilno dokazno breme naprtilo tožencu), da je bil dolg po predmetni kreditni pogodbi s sklenjenimi aneksi v celoti poravnan.
ZFPPIPP člen 429, 430, 430/1, 430/2, 440. ZSReg člen 15, 43, 43/1.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa – vročitev na poslovnem naslovu – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po 1. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po 1. odst. 43. čl. ZSReg, torej na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, velja po 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa. Gre za neizpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
V postopku za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.
Ker je za škodo, ki izvira iz etažnim lastnikom skupnega dvigala, odgovoren tudi etažni lastnik, katerega svojec je tožnica, je odgovornost tožene stranke – zavarovalnice – izrecno izključena v 3. točki 10. člena Splošnih pogojev. Splošno znano je, da v stanovanjske zgradbe prihajajo še številni drugi, kot npr. daljni sorodniki, prijatelji in naključni obiskovalci stanovalcev v tej zgradbi. Za vse te pa imajo etažni lastniki zavarovano odgovornost pri toženi stranki.