Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnica v tožbi ne navaja, koliko točk konkretno bi ji po njenem mnenju morala po posamezni točkovalni postavki priznati toženka. Prav tako tudi ne navaja določno, da bi ji bilo priznano premajhno doseženo število točk po katerikoli posamezni točkovalni postavki, niti ne izpodbija po posameznih postavkah konkretno prejetega števila točk. Pač pa posplošeno opisuje kot neprimerne oziroma utesnjujoče svoje stanovanjske razmere v sedanjem stanovanju, za kar je prejela 10 točk, kar je med stranka nesporno in tega tožnica konkretno niti ne izpodbija v tožbi. Dodatno je tožnica glede na tedaj izkazane zdravstvene težave svoje družine prejela 80 točko po postavki „II. Socialne in zdravstvene razmere - Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok“ (točka 7.1.) in tudi v tej zvezi tožnica konkretno ne izpodbija doseženega števila točk, niti določno ne navaja, koliko točk bi ji konkretno še šlo, pa ji ne bi bile priznane s strani toženke.
V času prisilne privedbe tožnika ni bilo več podlage za izvršitev uklonilnega zapora, zato po presoji sodišča tudi ni zakonite podlage za naložitev plačila stroškov prisilne privedbe.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - jezik v postopku
Iz podatkov v spisu ni izkazano, da tožnik ne bi razumel vprašanj in poteka postopka. Iz Zapisnika o izjavi kršitelja izhaja, da sta policista ugotovila, da tožnik razume in govori srbski jezik, zato sta prevajala tožniku iz slovenskega v srbski jezik.
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem aktu navedel, da je bila tožniku predhodno izdana odločba o prostovoljni vrnitvi z dne 16. 1. 2013, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 20. 1. 2013. Tožnik tem dejstvom ne oporeka. Sam tudi pravi, da je plačilni nalog plačal, tako da je neprepričljiva njegova izhaja, da o tem ne ve nič. To pa pomeni, da sta izpolnjena pogoja za izdajo odločbe o odstranitvi in za izdajo ukrepa o prepovedi vstopa. Šestmesečna prepoved vstopa je najkrajša možna dolžina prepovedi, zato sodišče ne vidi razlogov za nezakonitost tega ukrepa.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - seznanitev z dokazi
Okoliščin, ki jih je uveljavljal tožnik (seznanjenost uradne osebe z dokazi, ki izvirajo iz nezakonite preiskave ter naj bi bili posledično pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic), kot razloga za izločitev uradne osebe ni mogoče uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejane razžalitve - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik bi moral izkazati stopnjo bolečin in njihovo trajanje, ki skladno s sodno prakso opravičujejo določitev odškodnine zaradi kaznivega dejanja razžalitve dobrega imena in časti, da bi organ lahko štel, da je verjetno dokazal, da mu je bila zaradi storitve kaznivega dejanja povzročena nepremoženjska škoda kot pravno priznana škoda. Tožnik pa je pri dokazovanju le-te ostal zgolj v fazi opisovanja, kot je pravilno opredelil organ za BPP njegova zatrjevanja, kar pa za standard, ki izhaja iz 1. alineje 8. člena ZBPP ne zadošča. Ker tožnik ni izkazal posebnega pogoja za dodelitev BPP, ki se za kazenski postopek v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji zahteva, je organ za BPP njegovo prošnjo lahko že iz tega razloga zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetnost uspeha - subsidiarni obtožni predlog
Za uporabo določbe 24. člena ZBPP pa je bistvena presoja verjetnosti uspeha v sodnem postopku, za katerega se BPP zaproša.
Toženka je pravilno ugotovila dejansko stanje, ko je izhajala iz sklepa Državnega tožilstva. Kolikor je organ, kvalificiran za presojo verjetnosti storitve kaznivega dejanja, zavrgel kazensko ovadbo tožnika, ni verjetno, da bi tožnik s subsidiarnim obtožnim predlogom uspel, glede na dejstvo, da so podlaga utemeljitve kaznivega dejanja po subsidiarnem predlogu ista dejstva, kot jih je za verjetnost storitve kaznivega dejanja predložil tožnik sam Državnemu tožilstvu, torej so bila presojana že s strani tožilstva.
davčna izvršba - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki - zaprosilo za izterjavo davščin - zastaranje obveznosti
V primeru, kakršen je obravnavani, ko država prosilka za isto terjatev navede različna roka zastaranja, po presoji sodišča davčni organ ne more nekritično slediti navedbam države prosilke in se sklicevati na datum zastaranja, ki je naveden v zaprosilu, temveč je dolžan ugotoviti, kateri rok je v skladu s predpisi države prosilke.
davčna izvršba - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z izvršilnima naslovoma, ni plačal. Zato je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijana sklepa in začel s postopkom davčne izvršbe.
odvetnik - disciplinski ukrep - odvzem pravice opravljanja odvetniškega poklica - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - pogoji za izbris
Izrek disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica ima sam po sebi za posledico izbris iz imenika odvetnikov. Pogoj, ki mora biti izpolnjen za izbris iz imenika odvetnikov na tej podlagi, je pravnomočna odločitev o izreku disciplinskega ukrepa.
DDV - zamuda roka za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo
Razlogi za zamudo so opravičljivi le, če jih stranka ni zakrivila, tako na primer nepredvidljiv dogodek, ki je stranki preprečil, da bi procesno dejanje opravila v določenem roku ali pa dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti. Stranka mora glede na navedeno dokazati, da za zamudo ni kriva. Možnost vrnitve v prejšnje stanje pa je potrebno omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja.
davčna izvršba - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - blokada poslovnega računa - trajna insolventnost - stečaj
Blokada poslovnega računa, nastop trajne insolventnosti in stečaj kot posledica izvršitve izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi so v predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe verjetno izkazani. Tako je izkazano tudi, da prav izvršitev izpodbijanega sklepa ogroža poslovanje tožnice v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Verjetno so izkazane tudi okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki ustreza merilom iz 32. člena ZUS-1. Sklenjena prisilna poravnava namreč na eni strani onemogoča ponovno prisilno poravnavo, po drugi strani pa verjetno izkazuje tudi zatrjevano nižje poplačilo upnikov v stečajnem postopku. Z delno odložitvijo izvršitve izpodbijanega sklepa je tožnici do pravnomočne odločitve o zakonitosti sklepa omogočeno poslovanje skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja kot pogoj za (višje) poplačilo terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, kar ob izkazanih prilivih na poslovni račun tožnice po presoji sodišča pretehta javno korist, ki zasleduje učinkovito in hitro izterjavo davčnih obveznosti.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - vrstni red plačil davka
Iz knjigovodske evidence izhaja, da je tožena stranka plačila tožnika upoštevala pri izračunu davčnega dolga po izpodbijanih sklepih. Prav tako je v obrazložitvi svoje odločbe natančno za vsako plačilo pojasnila, katere tožnikove davčne obveznosti je s plačili poravnala, seveda upoštevaje določbo 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil davka in pripadajočih dajatev. Enako velja tudi za izvršene pobote vplačanega preplačila davka na podlagi šestega odstavka 97. člena ZDavP-2. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da dejansko stanje glede višine dolga ni bilo pravilno ugotovljeno.
tožba v upravnem sporu - oseba s prebivališčem v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje
Ker predmetna tožba ni razumljiva in ni sestavljena v skladu z določili 30. člena ZUS-1 in ker ni bila niti po dodatnem pozivu sodišča ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, prav tako tudi ni bil niti po dodatnem pozivu sodišča s strani tožnika imenovan njegov pooblaščenec za vročitev v Republiki Sloveniji, je sodišče tožbo zavrglo.
Za asignacijo ne zadošča, da je le-ta podpisana s strani vseh treh vpletenih pogodbenih strank, ampak mora biti izvršeno tudi nakazilo. Ker v obravnavanem primeru nakazilo s strani dolžničine dolžnice do dneva vročitve izpodbijanega sklepa ni bilo izvršeno, je dolžničina dolžnica dolžna ravnati po izpodbijanem sklepu in terjano obveznost nakazati na prepisan račun.
DDV - odbitek DDV - pravica do odbitka DDV - gradnja nepremičnine - stanovanjski objekt za zasebne namene
Pravica do odbitka je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska zakonodaja (ZDDV-1) in pravo Evropske unije. Davčni zavezanec sme praviloma pri obračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativne sporne naslednji pogoj: 1. da se DDV nanaša na nabavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij 4. da ne ve za goljufijo ali zlorabo sistema DDV. Tožnikovi razlogi, da je nepremičnino gradil za poslovno stanovanjske namene oz. za opravljanje svoje obdavčljive dejavnosti, ne ustrezajo dejanskim ugotovitvam, ki izhajajo iz objektivnih okoliščin zadevne dobave nepremičnine, zato jih sodišče kot neutemeljene zavrača. Gradnja objekta se je pričela že pred izdajo prvega gradbenega dovoljenja (27. 5. 2009) in je bila ob izdaji drugega gradbenega dovoljenja (8. 12. 2009) že v končni fazi. Okoliščine, ki jih navaja tožnik, da ob zgraditvi objekta ni bilo moč najti primernih najemnikov in da so bili prostori zato dani v stanovanjski najem, pa niso takšne, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, saj niso podprte s konkretnimi objektivnimi dokazi. Iz vsega sledi, da je pravilna ocena obeh davčnih organov, da je imel tožnik namen graditi izključno stanovanjski objekt za zasebne potrebe in ne za obdavčljivo dejavnost tožnika.
ZDKG v 23. členu dopušča uveljavljanje nujnega deleža po zakonu dediču iz prvega odstavka 14. člena ZDKG (med katere se tožnik šteje), ki ga je oporočitelj v oporoki prezrl ali mu naklonil manj, kot bi dobil, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi nadaljnje načelo v tem zakonu in sicer, da je dodelitev nujnega deleža v naravi (torej zemljišče, ki bi ustrezalo nadaljnjim predpisanim pogojem za odtujitev iz zaščitene kmetije, tj. da ni pomembno za zaščiteno kmetijo in je po vrsti narave med drugim tudi gozd, idr.) izjema in ne pravilo, zlasti ob upoštevanju namena sprejetja ZDKG, tj. preprečitev drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in stroškov odvetniku - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi je sporna višina za izračun uporabljene vrednosti spornega predmeta, na katerem temelji obračun opravljenih storitev BPP po posameznih postavkah OT. Tožena stranka je že v izpodbijanem sklepu pojasnila, da se je glede višine spornega predmeta oprla na pravnomočno sodno poravnavo.
Po določbah ZUP in ZBPP ni podlage za to, da bi tožena stranka pri obračunu odvetniške nagrade morala slepo slediti s strani tožnice implicitno zatrjevani višini vrednosti spornega predmeta.
davčna izvršba - izvršilni naslov - zastaranje pravice do izterjave - začetek teka zastaralnega roka
Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi (nove) odmerne odločbe, ki je bila izdana v obnovljenem postopku. Zastaranje pravice do izterjave obveznosti je začelo teči po izvršljivosti te (in ne prvotne) odmerne odločbe. Tožnika se je za predmetno obveznost terjalo že s sklepom o izvršbi, izdanim pred izpodbijanim sklepom, s tem pa je bil tek zastaralnega roka prekinjen in zato ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
Pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil izdan sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika in da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na račun toženke. V tem postopku lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti po sklepu o davčni izvršbi. Tožnik ugovarja, da (v pretežni meri) ni dolžan. S tem ugovarja obstoju terjatve, kar pa ni ugovor, ki bi se lahko uveljavljal v tem postopku, temveč ugovor, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
ZDavP-2 člen 146, 152, 152/4, 157, 157/5. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 66, 67, 72, 72/2.
davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - stroški davčne izvršbe - stroški za pot izterjevalca
Izterjava sodne takse temelji na plačilnem nalogu sodišča, na katerem je potrdilo o izvršljivosti. Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova – plačilnega naloga ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. Tožnik zato z ugovori, ki se nanašajo na upravičenost do oprostitve plačila sodne takse in s tem na utemeljenost izdanega plačilnega naloga, v tem postopku ne more uspeti.
Stroški davčne izvršbe se obračunajo v sklepu o izvršbi, plača jih dolžnik, višino teh stroškov pa predpiše minister, pristojen za finance. Pri tem je pravilen tudi znesek, ki se terja kot strošek za pot izterjevalca. Ta pot sicer v spisih res ni izkazana. Vendar ni mogoče mimo dejstva, da gre za postopek izvršbe na premičnine, pri kateri se rubež opravi na kraju, kjer se premičnine nahajajo in ne v prostorih uradne osebe. Zato se stroški za pot izterjevalca utemeljeno terjajo že v sklepu, s katerim se začne davčna izvršba, in zato tožnikove navedbe, da izterjevalca nikoli ni videl in da do njegove poti nikakor ni moglo priti, za odločitev niso pravno pomembne. Sicer pa sodišče v tej zvezi dodaja, da se v primeru, če po končanem postopku davčne izvršbe nastane razlika med obračunanimi in dejansko nastalimi stroški, ta vrne na podlagi posebnega sklepa davčnega organa.