ZBan-1 člen 253a, 253a/1, 337, 347, 350a. ZUS-1 člen 2, 4.
odločba Banke Slovenije o izrednem ukrepu - imetnik obveznic - sodno varstvo - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je upravna odločba, s katero je tožena stranka v okviru izvrševanja upravne funkcije odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi banke kot nadzorovane osebe, torej upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Tožnik kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka.
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). V primeru kot je obravnavani je, po presoji sodišča, podlaga za sprejem izpodbijane odločitve poleg že navedene 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tudi v določbi 2. točke prvega odstavka tega člena, ki določa, da organ zavrže zahtevo tudi, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka postopka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pojem kmeta po ZKZ - izjava stranke
Ugotovitev organa o tem, da tožnica ne izpolnjuje pogoja, da ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglavitni vir za preživljanje, je pravilna, saj z višino doseženega osebnega dohodka v letu 2014 občutno presega zatrjevani iz kmetijske dejavnosti doseženi dohodek. To pa pomeni, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da je mogoče za osebo iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ zaključiti, da šteje za kmeta.
Za seznam prodanih proizvodov s samooceno doseženega dohodka organ ni presodil, da bi štel za verodostojen dokaz, na podlagi katerega bi dosegel prepričanje o takem pridobljenem dohodku iz kmetijske dejavnosti, kot je bil zatrjevan in izkazovan. Organ je štel, da gre za dokaz z izjavo stranke (188. člen ZUP), in v čemer mu sodišče pritrjuje, kar pomeni, da bi bil lahko uporabljen zgolj skupaj s še drugimi dokazi, kajti tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti, da za dokazovanje dohodka kmetijskega gospodarstva drugih dokazov ne bi bilo mogoče pridobiti.
ZUP člen 4. Javni poziv 33SUB-OB15 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb na območjih s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka točka 4.f.
javni poziv - ukrepi okoljske politike - nepovratne finančne spodbude - naložbe rabe obnovljivih virov energije - razpisni pogoji
Pri razpisnem postopku gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato v teh primerih zadržana.
V drugem odstavku 4.f točke javnega poziva je navedeno, da lahko naložbo vgradne toplotne črpalke izvede le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO, ki mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta. V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki ni hermetično zaprta, torej bi moral vgradnjo toplotne črpalke opraviti pooblaščeni izvajalec.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil davčni zavezanec v relevantnem obdobju rezident Slovenije in je dohodek (plačo) prejemal pri avstrijskem delodajalcu, olajšavo oziroma stroške pa je uveljavljal prepozno. Zato je izpodbijana odločba, s katero mu pri odmeri dohodnine navedene ugodnosti niso bile upoštevane, zakonita in pravilna.
ZUP člen 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 28, 47, 47/1, 76, 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - tožba v upravnem sporu - stranka postopka - stranski udeleženec - pravni interes
Brez vodje programske skupine prijava ni možna. Prav tako drži tožbena trditev, da je eden od kriterijev za prijavo usposobljenost vodje. Vendar obenem že tožnik sam pove, da so raziskovalne organizacije, in torej prijavitelji tisti, ki morajo v skladu z določbami ZRRD zagotoviti vodjo programske skupine. Zagotoviti morajo tudi, da vodja programske skupine izpolnjuje pogoje za vodjo projekta in da je pri njih zaposlen. To pa pomeni, da je položaj vodje pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisen od prijavitelja, obenem pa to pomeni, da določbe materialnih predpisov, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na zakonsko oziroma podzakonsko ureditev svojega pravnega interesa, to je, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi, ne izkazuje. Dejanski (raziskovalni) oziroma ekonomski (materialni) interes za to, da je prijava sprejeta, ki ga tožnik v konkretnem primeru nedvomno ima, pa, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka, za priznanje položaja stranskega udeleženca ne zadošča.
odškodnina od tuje države - FIP - finančna in izravnalna pogodba - možnost pridobiti tujo odškodnino - pogoj stalnega bivališča - obrazložitev odločbe
Le v primerih iz 11. in 12. člena ZDen morajo pravni nasledniki upravičenca izpolnjevati s tem zakonom določene pogoje za pridobitev upravičenj do denacionalizacije.
Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen, pri čemer pa ni važna njena višina, kakor tudi ne, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačevati odškodnine.
Zakon o zaplembi premoženja (in o izvrševanju zaplembe) oziroma Zakon o konfiskaciji (in o izvrševanju konfiskacije), na podlagi katerega je bilo podržavljeno premoženje, je imel značaj reparacijskega predpisa, saj se je nanašal (tudi) na odvzem premoženja nemške države in njenih državljanov ali premoženja oseb nemške narodnosti po 1. in 2. točki Odloka AVNOJ-a.
Tako FIP kot Zakon o prijavi škod govorita o ''stalnem bivališču'' kot o enem izmed pogojev za uveljavljanje zahtevkov za povrnitev škode, vendar pa to ob nespornem dejstvu, da je E.E. bivala v Republiki Avstriji od 1945 do svoje smrti leta 1990 (in imela svoje bivališče oziroma bivališča prijavljena pri pristojnih organih v Republiki Avstriji), ne pomeni, da tega pogoja ne izpolnjuje.
Tožena stranka se v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na priponko ter njeno neupoštevanje, po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na četrti odstavek 13. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, s katerim je določeno, da dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva. Ne prepoveduje se zgolj predložitev dokumentacije, ki bi bila popolnoma nepovezana z zahtevami iz razpisa, kot skuša prikazati vsebino 13. člena tožeča stranka v pripravljalni vlogi, temveč da se omejuje predložitev vsakršne dokumentacije, ki ni predvidena z javnim razpisom.
V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožeče stranke, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov (tretji odstavek 87. člena Pravilnika). Na naveden način, je bila opravljena tudi razvrstitev projekta tožeče stranke v konkretnem primeru. Kar pomeni, da je upoštevanje povprečne ocene v konkretnem primeru sledilo določbam Pravilnika in da zato tožeča stranka z ugovori zoper oceno v smislu kršitve postopka izbora ter posledično nepravilnega izbora projekta ne more uspeti. Po Pravilniku (88. člen) se namreč zahteva posebna obravnava predlogov projektov ter njihovega ocenjevanja na panelu le v primeru, kadar se ocene recenzentov med seboj bistveno razlikujejo in se zato postavi dvom, ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta.
ZGO-1 člen 66. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava člen 122, 124.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa
V primeru, ko bi organ, ki sprejema obvezno razlago, dal z njo normi vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta v predpisanem postopku, sicer razlaga ne sme predstavljati podlage za odločanje.
Vložnik mora izpolnjevati pogoje za izplačilo sredstev do odločitve toženke o vprašanju upravičenosti do izplačila nadomestila. Ker je toženka ob odločanju ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja obstoja overjene kupoprodajne pogodbe za stanovanje, je lahko tožnikovo zahtevo za izplačilo sredstev zavrnila.
davčna izvršba - izvršilni naslov - vrstni red poplačila obveznosti - zastaranje
Davčni organ je plačane davke in prispevke pravilno knjižil v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil. Pri tem v postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka.
Pravica do izterjave davka zastara v relativno petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, pri čemer v primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči. Pri tem tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Med strankama ni sporno, da so neporavnane zapadle obveznosti na podlagi knjigovodske evidence na dan 19. 2. 2009 datirale od 5. 11. 2007 do 14. 2. 2009. Dne 19. 2. 2009 je bil izdan sklep o davčni izvršbi, ki je glede na drugi odstavek 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrgal. Enako ga je pretrgala tudi odločba Ministrstva z dne 16. 12. 2013, ki je izpodbijani sklep odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek. Vsa omenjena dejanja so pravico do izterjave davka pretrgala, pri čemer pa v zadevi 10 letni zastaralni rok ni bil v ničemer presežen.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca - Republika Bolgarija - obrazložitev odločbe
Toženka se ni opredelila do tožnikovih osebnih izkušenj, ki bi skupaj s podatki iz spletnih člankov, na katere se tožnik sklicuje, smiselno lahko pomenile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v primeru predaje Republiki Bolgariji. Prav tako se ni v celoti opredelila ne do navedenih poročil, ne do tožnikovega sklicevanja na prakso nekaterih sodišč drugih držav članic EU, iz katere izhaja, da Bolgarije ni mogoče avtomatično šteti za državo, kjer ne more priti do nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja s prosilci za mednarodno zaščito.
Toženka mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito zatrjuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki bi lahko zanj pomenile kršitev 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji. Opraviti mora pregled pravnega in dejanskega stanja v državi, čemur pa zgolj povzetek določb materialnega zakona, ki ureja azilno pravo, ter ugotovitev, da predloženi članki in poročila kažejo le na prezasedenost nastanitvenih kapacitet za emigrante v času begunskega vala, očitno ne zadošča.
Po določbi 3. odstavka 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev pravil postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Med slednjimi je v 7. točki 237. člena ZUP določena tudi situacija, ko se odločbe ne da preizkusiti.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 18, 29, 29/1. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Dublinska uredba III - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - trditveno in dokazno breme - začasna odredba
Tožena stranka se ni opredelila do osebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik na tem razgovoru, da bi bil življenjsko ogrožen s predajo v Republiko Bolgarijo, da je zaprosil za mednarodno zaščito, ker ni imel druge izbire, da niso imeli dovolj hrane, da ni bilo zdravniške oskrbe, da ni bilo prevajalca, da je spal v nečloveških razmerah, čeprav bi se o zatrjevanih okoliščinah morala izreči in jih presoditi. S temi okoliščinami je namreč tožnik utemeljeval razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju predaja Republiki Bolgariji ni dopustna, saj bi zanj ponoven sprejem lahko pomenil nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Po mnenju sodišča je predložil tudi ustrezno listinsko dokumentacijo, to je različne članke in poročila. Tožena stranka pa se do vseh predloženih listin ni opredelila, saj je navedla zgolj naslove štirih spletnih člankov. Tožena stranka bi se namreč morala po mnenju sodišča opredeliti do vseh predloženih dokazov, ne pa le do selektivno izbranih listinskih dokazov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostaviti meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Bolgarija - obrazložitev odločbe
Toženka se ni opredelila do osebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik na osebnem razgovoru, pa bi se morala. S temi okoliščinami je namreč tožnik utemeljeval razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju predaja Republiki Bolgariji ni dopustna, saj bi zanj ponoven sprejem lahko pomenil nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, kot dokaz obstoja sistemskih pomanjkljivosti pa je predložil tudi članke in poročila. O slednjih se je toženka sicer (zgolj navidezno) opredelila, vendar pa je navedla naslove zgolj 4 člankov oziroma poročil, torej se ni opredelila do vseh predloženih listinskih dokazov, saj je, kot izhaja iz podatkov spisa, tožnik toženki predložil kot dokaz 12 različnih poročil, prispevkov, člankov in informacij o sodni praksi.
Zgolj povzetek določb materialnega zakona, ki ureja azilno pravo v Republiki Bolgariji, in iz katerih naj bi izhajalo, da ima Bolgarija uveljavljen sistem mednarodne zaščite, ter ugotovitev toženke, da predloženi članki in poročila kažejo le na prezasedenost nastanitvenih kapacitet za emigrante v času begunskega vala, za preizkus odločitve glede na tožbene ugovore nedvomno ne zadošča.
ZTuj-2 člen 67. ZUP člen 252. ZUS-1 člen 64, 64/4.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - načelo nevračanja - napotki sodišča - obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa
Tožena stranka napotkom sodišča v ponovljenem postopku ni sledila, na kar v tožbi utemeljeno opozarja tudi tožnik, ker je ob reševanju pritožbe v konkretnem primeru očitno zmotno ocenila kot irelevantne vse tožnikove navedbe in dokazne predloge v zvezi z uveljavljanjem načela prepovedi nevračanja (non refoulement), ki jih je tožnik kot stranka v postopku neuspešno uveljavljal tako v pritožbenem postopku, kot tudi že pred tem v ponovljenem postopku pred organom prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnik nima prav, da toženka ni imela zakonske podlage za vsebinski preizkus zadeve, vendar pa bi morala za zakonito odločitev na podlagi 24. člena ZBPP oziroma ustrezno obrazložitev te odločitve na podlagi tega preizkusa navesti okoliščino, iz katere bi očitno izhajalo, da prosilec nima možnosti za uspeh.
dostop do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava
Toženec ima sicer prav, da je tožnik nastal s postopnim statusnim preoblikovanjem notranje organizacijske enote zavoda, to je osebe javnega prava, v samostojno pravno osebo, vendar ni mogoče spregledati, da je do tega statusnega preoblikovanja prišlo na podlagi zakona. To pomeni, da je do preoblikovanja iz statusne oblike, ki nedvomno pomeni osebo javnega prava, v statusno obliko, ki je značilna za opravljanje tržne dejavnosti, prišlo po volji zakonodajalca. Zato po presoji sodišča tudi na tej podlagi ni mogoče sklepati o zakonodajalčevem namenu, naj tožnik obdrži status osebe javnega prava.