• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL Sklep IV Cp 1464/2025
    19.8.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00087254
    ZPND člen 3, 3/5, 19, 19/3, 22a, 22a/1, 22a/8. ZPP člen 155.
    nasilje v družini - določitev ukrepov za odvrnitev nadaljnje škode - prepoved približevanja določeni osebi - podaljšanje ukrepa - stiki z mladoletnim otrokom - izvajanje stikov - pravica do svobode gibanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - nujnost in sorazmernost ukrepa - ogroženost v družini - žrtev nasilja v družini - zaščita žrtve - namen ukrepa - fizično nasilje - psihično nasilje - dokazni standard verjetnosti - stroški postopka
    Vsak poseg v dostojanstvo ali osebnostno pravico, vsako neprijetno obnašanje, nastrojenost in nesoglasja še ne zadoščajo za izrek ukrepov po 19. členu ZPND. Njihova uporaba je omejena na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg intervencije države pa mora biti sorazmeren stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Sodišče mora iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj bi jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov reševali sami, in primeri, kjer ne gre zgolj za to, da je nekdo žrtev medsebojnih odnosov, ampak je žrtev nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja. Namen ukrepov iz 19. členu ZPND ni v kaznovanju za pretekla ravnanja, pač pa, da se v hitrem postopku žrtvi družinskega nasilja zagotovi varstvo, in sicer tako, da se nasilnežu prepreči možnost ponavljanja nasilnih dejanj.

    Skladno s sodno prakso mora sodišče pri presoji utemeljenosti predloga za podaljšanje izrečenih ukrepov upoštevati okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, ter ravnanje povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa, pri čemer je za presojo odločilno, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Pri tej presoji mora sodišče upoštevati značilnosti postopkov po ZPND.
  • 162.
    VSM Sklep III Cp 350/2025
    19.8.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00088592
    ZPP člen 343, 343/1. ZNP-1 člen 36, 36/3.
    nepravočasna pritožba v nepravdnem postopku - nepravočasna pritožba - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - prepozna pritožba
    Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sicer pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zamudil rok za vložitev pritožbe. Vendar je pritrditi pritožbenim navedbam, da sodišče prve stopnje pritožbe ne bi smelo zavreči kot prepozne. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo določbo tretjega odstavka 36. člena ZNP-1, v skladu s katero lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. To pomeni, da je v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani postopek zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov, smiselna uporaba prvega odstavka 343. člena ZPP, po kateri lahko prepozno pritožbo zavrže že sodišče prve stopnje, izključena.
  • 163.
    VSM Sodba I Cp 503/2025
    19.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00087675
    OZ člen 737.
    shranjevalna pogodba - plačilo za trud - dogovorjeno plačilo - zavrnitev tožbenega zahtevka
    Skladno s 737. členom OZ shranjevalec nima pravice do plačila za svoj trud, razen če je bilo plačilo dogovorjeno, če se shranjevalec ukvarja s sprejemanjem stvari v hrambo ali če je bilo plačilo mogoče pričakovati glede na okoliščine posla.
  • 164.
    VSM Sklep III Cp 310/2025
    19.8.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00088378
    DZ člen 141, 141/8, 156, 173. URS člen 54.
    pravica do osebnih stikov - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - korist mladoletnega otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom
    V skladu z judikaturo Ustavnega sodišča predstavlja odvzem pravice do stikov poseg v pravico do družinskega življenja iz 54. člena Ustave RS in je možen zgolj v izjemnih okoliščinah ter ga je mogoče upravičiti le, če to terja varstvo največje otrokove koristi. Gre za izjemno občutljivo in kompleksno področje, odsotnost stikov otroka s staršem pa lahko vodi v odtujitev, ki morda ni v korist otroka, država pa mora pri zagotavljanju in ohranjanju stikov igrati aktivno vlogo.

    Tudi Vrhovno sodišče poudarja, da je odločitev o odvzemu pravice do stikov izjemna in tudi kompleksna, saj zahteva tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi. Pojem otrokovih koristi pa ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo, pri čemer odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti zgolj na ugotovitvi, da otrok stike zavrača.

    Sodna praksa ESČP v okviru pravice do družinskega življenja sicer priznava državam pogodbenicam široko polje proste presoje, kako bodo uredili vprašanje zaupanja v vzgojo in varstvo otroka, vendar pa je to polje zelo ozko glede pravice do stikov med starši in otroci; pravica do stikov pomeni po ustaljeni sodni praksi ESČP poseg v trdo jedro pravice do družinskega življenja, zato prekinitev družinskih vezi upravičujejo zgolj zelo izjemne okoliščine. Sodišča morajo vzpostaviti pravično ravnovesje med koristmi otroka in koristmi staršev, pri čemer je treba pri tehtanju upoštevati, da resnost koristi otroka lahko prevlada nad koristmi staršev, zlasti starš ne more biti upravičen do ukrepov, ki bi škodili otrokovemu zdravju in razvoju. Sodna praksa ESČP zahteva, da se mnenje otrok upošteva, vendar ta mnenja niso nujno nespremenljiva in ugovori otrok niso nujno zadostni, da prevladajo nad interesi staršev, zlasti pravice otroka do izražanja svojih stališč ni dopustno razlagati tako, da bi otroku dejansko dala brezpogojno pravico veta brez upoštevanja drugih dejavnikov in preizkusa, s katerimi se določi otrokova največja korist; takšna korist pa običajno narekuje, da je treba ohraniti otrokove vezi z njegovo družino, razen v primerih, ko bi to škodovalo njegovemu zdravju in razvoju. Prekinitev te vezi dejansko odreže otroka od njegovih korenin. Zaradi tega otrokove koristi narekujejo, da lahko prekinitve družinskih vezi upravičijo resnično izjemne okoliščine in da si je treba na vsak način prizadevati za ohranitev stikov. Po drugi strani pa tudi postopkovni vidik 8. člena EKČP zahteva, da je postopek odločanja pošten in tak, da omogoča zagotavljanje spoštovanja interesov udeležencev postopka in njihovo zadostno vključenost v postopek.
  • 165.
    VSC Sklep III Kp 53780/2016
    19.8.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00087379
    ZKP člen 18, 83, 83/2, 285e. ZOdv člen 6. ZFPPIPP člen 245.
    izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - sprememba zakonitega zastopnika - odvetnik - predlog za izločitev dokazov
    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so povsem pravilne ugotovitve sodišče prve stopnje, da je Odvetniška družba A. zastopala pravno osebo B., d. o. o., in ne obtoženega Č. Č. (kot takratnega zakonitega zastopnika te družbe), kar je, kljub drugačnemu stališču pritožbe, relevantno, saj gre za ločena pravna subjekta. Ko je bil nad družbo B., d. o. o., uveden stečajni postopek (dne 27.8.2019), je, glede na določilo 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), prenehalo tako pooblastilo Odvetniški družbi A. kot tudi zakonitemu zastopniku Č. Č. ter je stečajna upraviteljica D. D. postala tista, ki je pridobila pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Slednja ni ponovno pooblastila Odvetniške družbe A., zato je družba B., d. o. o., postala nekdanja stranka te odvetniške pisarne. Načelo odvetniške zaupnosti nedvomno velja tudi za nekdanje stranke.

    Stečajna upraviteljica, ki ji je odvetnik posredoval podatke (četrti odstavek 291. člena ZFPPIPP), je bila zakonita zastopnica pravne osebe v stečaju kot subjekta zaupnega razmerja z Odvetniško družbo A. Tako je še vedno šlo zgolj za komunikacijo v interni sferi med odvetnikom in njegovo (isto) nekdanjo stranko, družbo B., d. o. o., pri čemer je ob nastopu stečaja prišlo zgolj do menjave zakonitega zastopnika. Pri tem nekdanji direktor družbe, obtoženi Č.Č. kot fizična oseba, ni bil več subjekt zaupnega razmerja. Odvetnik C. C. v ničemer ni bil zavezan k ohranitvi tajnosti podatkov do svoje (še vedno iste) stranke, saj podatkov ni posredoval nobenemu tretjemu subjektu izven sfere zaupnega razmerja. Sklicevanje na odvetniško zaupnost kot razlog za izločitev dokazov posledično ni utemeljeno, saj do izstopa iz sfere zaupnosti med Odvetniško družbo A. in družbo B., d. o. o., s posredovanjem podatkov stečajni upraviteljici sploh ni prišlo.
  • 166.
    VSL Sklep III Cp 714/2025
    19.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091450
    ZPP člen 154, 154/2, 156, 157, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14.
    odločitev o stroških pravdnega postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - umik tožbe - izročitev stvari - izpolnitev zahtevka - delna izpolnitev zahtevka po vložitvi tožbe - kriterij uspeha strank

    Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta tudi v primeru, ko toženec samo delno izpolni zahtevek, tožnik pa se iz različnih razlogov s tem zadovolji.

  • 167.
    VSL sklep III Cp 1356/2025
    19.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00087048
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51. ZSICT člen 45, 45/4.
    nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica do plačila - višina plačila - višina nagrade izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - rast cen - inflacija - sprememba vrednosti točke
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila „možna,“ nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika. Drugačna razlaga 51. člena Pravilnika bi vodila k neenaki obravnavi izvedencev.
  • 168.
    VSC Sodba II Kp 52951/2018
    19.8.2025
    ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSC00088061
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 29, 36. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/5. ZKP člen 164, 164/2, 164/4 178, 178/2, 178/5, 178/1, 216, 216/3, 220, 220/5, 245.
    neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zaseg in odvzem predmetov - hišna preiskava - ogled kraja - pošten postopek - izločitev dokazov - pravica do obrambe - hramba z namenom prodaje

    Izostanek posebnega zapisnika o zasegu predmetov ne pomeni, da je zaseg nezakonit, če se zakonitost lahko preveri iz drugih protokolacijskih aktov policije in v postopku izvedenih dokazov. Če je postopek kot celota pošten, tudi odsotnost obveščanja osumjenca o ogledu kraja ne pomeni nezakonitosti tega preiskovalnega dejanja.

    Pri sledeh kokaina v vsebnosti (manj kot) 0,01 g gre za tako majhno količino brez farmakoloških učinkov, da ne more biti govora o hrambi droge z namenom nadaljnjega prometa.

  • 169.
    VSL Sodba in sklep I Cp 383/2025
    18.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00087224
    ZPP člen 76, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-11, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
    postopek v sporu majhne vrednosti - zavrženje dela tožbe - sposobnosti biti stranka - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - nesklepčnost tožbe - sprememba tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - etažni lastniki kot tožniki - nujno sosporništvo na aktivni strani - materialno procesno vodstvo - nakazilo na račun upravnika - delitev stroškov - ključ delitve stroškov
    Na aktivni strani ni nujnega sosporništva, saj ima tožeča stranka vselej možnost tiste udeležence, ki so v takšnem materialnem razmerju, da morajo sodelovati v pravdi in se ji ne želijo pridružiti na aktivni strani, zajeti na pasivni strani.

    Če bi tožnice pravilno postavile zahtevek, s katerim bi zahtevale plačilo vtoževanega zneska za vse etažne lastnike na račun upravnika, bi bil ta sklepčen do te mere, da bi sodišče lahko v nadaljevanju ugotavljalo višino terjatve.
  • 170.
    VSL Sodba II Cpg 288/2025
    18.8.2025
    POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00087130
    SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2.
    pogodba o upravljanju - skupni deli stavbe - zakonske dolžnosti upravnika - dobava električne energije - pogodba o dobavi električne energije
    Med posle, potrebne za nemoteno uporabo skupnih delov stavbe, sodi tudi zagotavljanje električne energije. Brez rednih dobav elektrike redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov ni mogoče. Zato je tožnica imela podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije že na podlagi Pogodbe, po kateri je dolžna skrbeti za nemoteno uporabo skupnih delov.
  • 171.
    VSL Sodba II Cpg 304/2025
    18.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00087132
    ZPP člen 458, 458/1.
    gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva trditvena podlaga - nekonkretizirane pritožbene navedbe
    Tožena stranka s skopimi pritožbenimi očitki, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo nobenih njenih navedb in da je v celoti sledilo navedbam tožeče stranke, ne more uspeti. Iz njih namreč niti jasno ne izhaja, ali s tem zatrjuje napačno ugotovitev dejanskega stanja (ki ni dopusten pritožben razlog), ali uveljavlja katero izmed absolutnih bistvenih kršitev postopka, kot tudi ne, katere konkretno so bile tiste trditve, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
  • 172.
    VSC Sklep II Cp 302/2025
    18.8.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00087041
    ZPND člen 19.
    preprečevanje nasilja v družini - pogoji za podaljšanje - izrečeni ukrep - stiki
    Nasprotni udeleženec grozečih in žaljivih sporočil o prvi predlagateljici namreč ni pošiljal osebi, glede katere bi lahko utemeljeno pričakoval, da s prvo predlagateljico ni v ničemer povezana in da zato prva predlagateljica zanje ne bo izvedela. Ravno nasprotno, toženec je o prvi predlagateljici komuniciral z osebo, ki je z njo tesno povezana, zato ob dejanskih okoliščinah te zadeve ne drži, da zgolj zato, ker njegova sporočila niso bile neposredno usmerjena nanjo, ne gre za kršitev izrečenih ukrepov, pač pa gre za povsem očitno (čeprav posredno) navezovanje stikov s prvo predlagateljico.
  • 173.
    VSL Sklep IV Cp 1461/2025
    18.8.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00087395
    ZPND člen 3, 19.
    postopek po ZPND - ukrepi po ZPND - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - zavrnitev predloga - ožji družinski člani - opredelitev nasilja v družini - stopnja konflikta - izkazovanje ogroženosti - ekonomsko nasilje - neizkazanost

    Nobenega dvoma ni, da je bilo obnašanje nasprotnega udeleženca nedopustno. To priznava tudi sam. Vendar pa se sodišče prve stopnje pravilno ni omejilo na izolirano vrednotenje reakcije nasprotnega udeleženca in tehtanje teže izrečenih besed obeh udeležencev, temveč je vedenje nasprotnega udeleženca presodilo v luči celotnega dogajanja, tudi siceršnjega odnosa udeležencev. Ob tem je utemeljeno ugotovilo, da sta k dogodku prispevala oba udeleženca. Predlagateljica je to storila s predhodno grdim obnašanjem do nasprotnega udeleženca, ki je posledica nestrinjanja z njegovo partnerko, ter s svojim odzivom na njegovo namero, da priklopi stikalo za toplo vodo, ko mu je zabrusila, naj se tušira z mrzlo vodo in naj izgine v stanovanje. Nasprotni udeleženec je to storil s predhodno zadirčnim vedenjem do predlagateljice, ter s pretirano, žaljivo in nasilno reakcijo na predlagateljičine besede. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dogodek z dne 13. 8. 2024 predstavlja enega od mnogih, običajno sicer manj intenzivnih konfliktov udeležencev, ki so posledica preteklih zamer iz medsebojnega osebnega in poslovnega odnosa. K tem konfliktom prispevata oba, v njih enakovredno sodelujeta oba, očitno pa je vanje vpletena tudi hči oziroma sestra udeležencev.

  • 174.
    VSL Sodba in sklep I Cp 381/2025
    18.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00087613
    SZ-1 člen 30. ZPP člen 451, 458.
    spor majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov - nakup kurilnega olja - aktivna legitimacija za izterjavo stroškov obratovanja - etažni lastniki kot stranka postopka - udeležba vseh etažnih lastnikov - upravnik - nakazilo na račun upravnika - izpolnitev upravniku večstanovanjske hiše - nesklepčnost zahtevka - višina terjatve - ključ delitve stroškov - delitev stroškov med etažnimi lastniki - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - materialno procesno vodstvo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti
    Če bi tožniki pravilno postavili zahtevek, s katerim bi zahtevali plačilo vtoževanega zneska za vse etažne lastnike na račun upravnika, bi bil ta sklepčen do te mere, da bi sodišče lahko v nadaljevanju ugotavljalo višino terjatve, to je ali je izkazan ključ delitve ter ali je morebiti utemeljen toženkin pobotni ugovor.
  • 175.
    VSL Sklep IV Cp 1462/2025
    18.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00087013
    KOP člen 31. DZ člen 136, 151, 161. ZOsn člen 45, 45/1, 48, 48/1.
    šolanje - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepis na drugo šolo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - vpis otroka v osnovno šolo - soglasje staršev
    V skladu s pravili iz 151. člena DZ starševsko skrb, ki obsega tudi skrb za otrokovo izobraževanje (136. člen), izvajata oba starša sporazumno, če se ne sporazumeta, pa jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD oz. mediatorji. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.
  • 176.
    VSL Sklep II Cp 1467/2025
    14.8.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00087123
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
    zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postavitev izvedenca psihiatrične stroke - zastopanje po odvetniku
    Pritožnik s svojimi ravnanji ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Takšno ogrožanje je posledica hude duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Podana sta prva dva pogoja po prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo zadržanje za obdobje dveh tednov, kolikor je potrebno, da bo zaradi uvedbe zdravil akutna psihotična in manična simptomatika izzvenela. Na podlagi izvedenkinih ugotovitev je pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja v tem trenutku niso zadostne, saj pritožnik uvida v svoje zdravstveno stanje nima. Podan je tudi tretji pogoj po 39. členu ZDZdr.
  • 177.
    VSL Sklep Cst 203/2025
    14.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00087158
    ZFPPIPP člen 49, 49/1 49/2, 129.
    stroški stečajnega postopka - stroški upnika - predhodni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka
    Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške upnika odmeriti na podlagi 158. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ker je upnik predlog za stečaj nad dolžnikom umaknil, preden se je začel postopek zaradi insolventnosti.
  • 178.
    VSL Sklep Cst 209/2025
    14.8.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00086942
    ZFPPIPP člen 235.
    predlog upnika za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - ugovor dolžnika, da ni insolventen - ugotavljanje insolventnosti - pritožba družbenika - družbenik dolžnika
    Pritožba družbenika dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, predlog za začetek stečajnega postopka pa je bil vložen s strani upnika in sklep o začetku postopka izdan v postopku po prvem in drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP ter po izvedbi dokazov o dolžnikovi insolventnosti (drugi do peti odstavek 239. člena ZFPPIPP), ni dovoljena. V tem primeru ne gre za enake okoliščine kot v zadevi Ustavnega sodišča RS št. U-I-151/24, saj je predlog za začetek stečajnega postopka vložil upnik, poleg tega dolžnik ni bil pasiven in je vložil ugovor, da ni insolventen, sklep o začetku stečajnega postopka pa ne temelji na domnevi insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP.
  • 179.
    VSL Sklep Cst 196/2025
    14.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00087156
    ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/2, 376, 376/1, 383, 383/1, 383/2.
    postopek osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nepremičnina
    Posebna značilnost postopka osebnega stečaja je v tem, da fizična oseba, drugače kot pravna oseba, po koncu stečajnega postopka ne preneha in je še naprej nosilec pravic in obveznosti. Zaradi tega uporaba nekaterih pravnih pravil, ki se uporabljajo v stečajnem postopku nad pravno osebno, ni primerna in je njihova uporaba izključena po drugem odstavku 383. člena ZFPPIPP. Tako se v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo določila o prenosu premoženja na druge osebe, ko upniki ne podajo soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti ali je to povezano z nesorazmernimi stroški (5. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). V postopku osebnega stečaja torej premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti noben od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku, saj ta po končanem stečajnem postopku ne preneha obstajati.
  • 180.
    VSL Sklep Cst 206/2025 in Cst 207/2025
    14.8.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00086934
    ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-6, 366.
    posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - popravni sklep
    Stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase so v 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP našteti zgolj primeroma.

    V fazi odločanja o razdelitvi (posebne) razdelitvene mase se potrebnost in koristnost stroškov storitev upravljanja nepremičnin (ki predstavljajo posebno stečajno maso) ne more več presojati. Morebitna neskrbnost ravnanja upravitelja pri izplačilu stroškov ne more biti razlog, da že izplačanih zneskov ne bi upoštevali kot stroška pri razdelitvi posebne razdelitvene mase. Presoji skrbnosti ravnanja upravitelja so namenjeni drugi postopki (odškodninska odgovornost upravitelja).
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>