KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00092197
KZ člen 80. KZ-1 člen 204, 204/1, 375. ZKP člen 452c.
tatvina - mladoletnik - postopek proti mladoletnikom - zakonitost dokazov - zbiranje obvestil s strani policije - pouk o pravicah - dokazna ocena - izrek vzgojnega ukrepa - izbira vzgojnega ukrepa - oddaja v prevzgojni dom
Pritožbeni navedbi, da sta mladoletni B. B. in njegova mati E. B. podpisala Obvestilo na Policijski postaji C. šele po tem, ko so policisti opravili razgovor z mladoletnikom in po tem, ko so prišli z ogleda kraja, kjer jim je mladoletnik pokazal, kje se nahajajo odtujene oziroma poškodovane stvari, ni mogoče pritrditi, saj iz izpovedbe priče D. D. izhaja, da je dne 16. 4. 2024 mladoletnika poučil o njegovih pravicah in od njega zbral obvestila ter da je mladoletniku še preden ga je karkoli vprašal, dal podpisati obvestilo, vpričo njegove mame E. B. Na ogled kraja je bila povabljena tudi E. B, vendar je odklonila, češ da se ne počuti dobro, bila pa je nato prisotna ob zbiranju obvestil od mladoletnega B. B. na Policijski postaji C. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi dokazni oceni izpodbijanega sklepa, da je mladoletnik svoj zagovor v ponovljenem postopku, da mu je policist prinesel obvestilo domov šele nekaj dni kasneje, prilagodil sklepu tukajšnjega sodišča oziroma navedbam svojega zagovornika v pritožbi zoper prvotni sklep, ter da je, upoštevaje, da je mladoletnik v več mladoletniških postopkih, popolnoma možno, da je nekaj dni kasneje obvestilo podpisal za kakšen drug postopek, kar pa ne pomeni, da ga za prometni postopek ni podpisal tako, kot je izpovedal policist D. D.
Pritrditi je tudi nadaljnjim razlogom izpodbijanega sklepa, da bi po načelu postopnosti mladoletniku izrekli vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod, vendar slednji za mladoletnika ni primeren ukrep, saj gre za odprti tip zavoda in ni pričakovati, da bi se mladoletnik podredil navodilom tako, kot se do sedaj ni podredil navodilom in zahtevam Centra za socialno delo. Zato je upoštevaje naravo in težo kaznivega dejanja, mladoletnikovo starost, dosedanjo vzgojno zanemarjenost in nepripravljenost na sodelovanje s Centrom za socialno delo pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da je za mladoletnika edini primerni vzgojni ukrep oddaja v Prevzgojni dom A.
osebni stečaj - končno poročilo upravitelja - končanje postopka osebnega stečaja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj 28. 5. 2025 sodišču predložil končno poročilo, ki vsebuje vse sestavine, predvidene v drugem odstavku 375. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno postopalo pravilno, v skladu z določbo 376. člena ZFPPIPP, ko je odločilo, da se stečajni postopek konča in upravitelja razreši.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - nastanek stvarne služnosti - nastanek služnosti s priposestvovanjem - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - priposestvovanje neprave služnosti - neprava stvarna služnost - pričetek teka priposestvovalne dobe - obseg priposestvovane služnosti - lastninska pravica na nepremičnini - gola lastninska pravica - dolgoletna posest - solastnina na nepremičnini - solastninska pravica na nerazdeljeni stvari (idealni del) - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - dogovor o uporabi solastnine - soglasje solastnikov za uporabo zemljišč - neupravičena uporaba tuje stvari - presoja sklepčnosti tožbe
Dogovor o načinu (so)uporabe solastne nepremičnine ne more predstavljati pravnega naslova za nastanek neprave stvarne služnosti v korist solastnika. Pritožbeno stališče, da je priposestvovalna doba tekla ves čas, ko je tožnica izvrševala posest (torej tudi v času njenega solastništva), bi pripeljalo do absurdne situacije, po kateri bi lahko vsak solastnik že v času dovolj dolgega solastništva priposestvoval (nepravo) stvarno služnost. Pravico služnosti bi v takih primerih služnostni upravičenec obdržal tudi ob kasnejši izgubi lastništva, kar bi izvotlilo lastninsko pravico na stvari.
Priposestvovalna doba je lahko začela teči šele, ko je tožnica prenehala biti solastnica nepremičnine. Služnostna pravica sicer lahko obstaja tudi na stvari, na kateri ima služnostni upravičenec solastnino, vendar pa na taki stvari solastnik ne more pridobiti (nove) služnostne pravice. Tretja oseba, ki ni solastnik, lahko določeno pravico priposestvuje le na posameznem solastniškem deležu, vendar pa tožnica na nepremičnini, na kateri ima solastniško pravico, ne more priposestvovati neprave stvarne služnosti, ker ta niti ne more nastati zaradi njenega solastništva nepremičnine.
V primerih, ko je lastnik gospodujoče nepremičnine postal solastnik služeče nepremičnine, ne moremo šteti, da je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, ker ima na služeči nepremičnini le solastniški delež in tako niso podani pogoji za prenehanje stvarne služnosti zaradi združitve po 224. členu SPZ.
URS člen 22, 29. ZPP člen 88, 88/4, 207, 207/5, 272, 272/2, 432, 432/1, 432/3.
podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje - pravica do izjave - iztek roka - hitrost postopka
Roki, ki se računajo na ure in se nanašajo na procesna dejanja, kjer je potrebna hitrost odločanja, se lahko iztečejo tudi v dneh, ki so dela prosti oziroma ko se pri državnem organu ne dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087266
ZPotK člen 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 7/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1. OZ člen 6, 88, 88/1. ZPP člen 155, 155/1.
kreditna pogodba v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - delna sodba - delna ničnost pogodbe - obrestna mera - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost dobrega strokovnjaka - pogodba v obliki notarskega zapisa - nedobrovernost - povprečni potrošnik - dokazna ocena - konverzija - sodna praksa - zastaranje - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka
Če bi za obrestno mero po ugotovitvi ničnosti valutne klavzule vzeli obrestno mero, določeno ob sklenitvi sporne pogodbe, bi dogovorjeno spremenljivo obrestno mero spremenili v fiksno, to pa bi poseglo v pogodbena določila. Pogodba se tako ne bi izvajala brez ničnih določil, ampak z drugačnim obrestovanjem od dogovorjenega, kar pomeni, da pogodba ne more obstati brez ničnega določila (prim. prvi odstavek 88. člena OZ).
Banka mora kreditojemalcu kredita v CHF pojasniti: - obrestno tveganje zaradi spreminjanja tržne medbančne obrestne mere LIBOR, ki vpliva na zaračunano obrestno mero; - valutno tveganje, ki pomeni vpliv gibanja menjalnega tečaja na višino plačanih obresti, posamični obrok kredita in glavnico; - nenapovedljivost in neomejeno tveganost zgornjih med seboj neodvisnih spremenljivk, zlasti v dolgem časovnem obdobju odplačevanja kredita. Da bi tožnik prejel taka pojasnila (pri čemer jih seveda ni nujno poimenovati "črni scenarij"), sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Sama prisotnost notarja v postopku sklenitve kreditne pogodbe še nič ne pomeni, saj je bilo v dokaznem postopku prepričljivo ugotovljeno, da tožnik ni bil poučen o dejanskem obsegu valutnega tveganja in potencialnih znatnih spremembah menjalnih tečajev ter da pogodbeno razmerje prinaša tveganja, ki jih bo v primeru velikega znižanja domače valute morda težko nosil.
OZ člen 191, 569. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/6.
obstoj posojilnega razmerja - dogovor strank posojilne pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - konkludenten način sklenitve pogodbe - predpisana oblika dogovora - pisna oblika pogodbe - ustna posojilna pogodba - dokazni standard - verjetnost kot dokazni standard - dokazno breme - direktor gospodarske družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - nakazilo denarnih sredstev - osnovna sredstva
Dejstvo, da ni pisne pogodbe, ne pomeni, da med pravdnima strankama ni šlo za posojilo, saj je posojilna pogodba konsenzualni kontrakt, ko za sklenitev zadošča že soglasje volj pogodbenih strank, ni pa predpisana oblika (569. člen OZ). Dejstvo, da ni bilo pisne pogodbe pomeni le, da je o njenem obstoju treba sklepati posredno na podlagi drugih dokazov.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - odmera višine odškodnine
Dejstev, ki so sestavni del konkretnega opisa zgoraj citirane sodbe, izdane v kazenskem postopku, toženec zato že zaradi določbe 14. člena ZPP ne more izpodbiti.
Izvršitveno ravnanje "dati (mladoletni osebi) prepovedano drogo, da jo uživa" v storitveni izvršitveni obliki predpostavlja (aktivno) ravnanje storilca, ki povzroči, da prepovedana droga preide v oblast drugega, da jo slednji lahko uživa. Storilec mora drogo drugi osebi torej predati oziroma izročiti in za izpolnitev objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja v storitveni obliki ne zadostuje, če storilec drogo zgolj hrani, poseduje ali jo ima v oblasti.
Omogočanje uporabe prostorov, v katerih (lahko) oškodovanec uživa prepovedano drogo, ne more biti podano, če posest prostorov, v katerih se uživa droga, dejansko izvršuje tudi oškodovanec, v konkretnem primeru mladoletna oškodovanka. V obdobju, ko je oškodovanka torej živela pri obtožencu, slednji ne more izvršiti očitanega kaznivega dejanja v izvršitveni obliki "dati na razpolago prostore", in to kljub zavedanju, da sostanovalka (partnerica) stanovanjsko hišo uporablja za uživanje prepovedane droge.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kaznivo dejanje tatvine
Opustitev davčne napovedi oziroma predložitve obračuna davka, kar je bilo podlaga za uporabo citirane domneve, storjena v obdobju, daljšem od petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, je zunaj časovnih okvirov veljavnosti te domneve.
ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 13, 13/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-1, 18/1-2. ZPP člen 7, 212, 336, 337, 337/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13.
plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - taksna oprostitev na podlagi zakona - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - obstoj premoženja - dohodkovni kriterij - premoženjski kriterij - dohodkovni in premoženjski cenzus - vzdrževan družinski član - solastništvo nepremičnin - nezmožnost plačila taks - trditveno in dokazno breme - restriktiven pristop - pravica do dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima oseba ali družina premoženje, ki presega z zakonom določen premoženjski cenzus.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00087835
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 5/1-3, 5/1-4. ZDen člen 72, 73, 90.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - zadruga - neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine - odplačnost - arondacijska odločba - nadomestna nepremičnina - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - pogodbeno dogovorjena odškodnina - plačilo odškodnine - trditveno in dokazno breme
V postopkih po 74. členu ZZad mora zadruga upoštevajoč merila, določena v Navodilu, dokazati ne samo, da je za nepremičnino dala nadomestilo, ampak tudi, da je to nadomestilo preseglo 30 % takratne vrednosti nepremičnine.
Pogodbena zaveza toženke, da bo izročila drugo nepremičnino, ki se bo določila sporazumno, ne da bi toženka trdila in dokazala, da je s sopogodbenikom na tej podlagi res sklenila takšen sporazum ali izročila nadomestno nepremičnino, ne dokazuje odplačnosti (tj. plačila najmanj 30 % takratne vrednosti nepremičnine). V tem primeru je že v sklenitveni fazi umanjkala sklenitev v pogodbi predvidenega sporazuma in določitev konkretne nepremičnine, kar je nujno za presojo odplačnosti.
Ker je obveznost toženke za izročitev nadomestne nepremičnine, katere lega (parc. št.) se bo določila sporazumno, nastopila šele „čez 10 let“, je bila ta čas desetih let toženka zavezana plačevati pogodbeno dogovorjeno letno odškodnino, zato je to obdobje plačevanja odškodnin sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo v odmeni. Nadaljnje prejemanje letne odškodnine v pogodbi časovno ni bilo določeno, zato zgolj na podlagi pogodbene določbe iz sklenitvene faze višina odmene ni določena in se ne more upoštevati kot plačilo pri presoji odplačnosti skladno z Navodilom. V tem primeru bi se odškodnina za nadaljnje obdobje lahko upoštevala le, če bi jo toženka dejansko izplačevala.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - samostojen postopek - odmera sodne takse - spor o motenju posesti - vznemirjanje lastninske pravice - nastanek taksne obveznosti - smrt pravdne stranke - sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev taksne obveznosti - nepravilna odmera sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga
Drži, da je bil del tožbe iz obravnavane zadeve P 220/2022 izločen v novo pravdno zadevo P 219/2022, vendar zadeva P 219/2022 predstavlja nov in samostojen postopek, ki teče zaradi vznemirjanja lastninske pravice, medtem ko se pravdna zadeva P 220/2022 nanaša na spor zaradi motenja posesti in zato ne predstavlja istega pravdnega postopka, kot zmotno menita tožnika. Vsebinsko gre za različni tožbi, za kateri je predviden različen postopek. O vsakem zahtevku bo tudi izdana samostojna odločba. Zato je neutemeljeno pritožbeno navajanje, da sta tožnika s plačilom sodne takse v višini 180 EUR v postopku P 219/2022 plačala tudi sodno takso za postopek v pravdni zadevi P 220/2022.
Ker sta sodno takso na podlagi določila 3. člena ZST-1 dolžna plačati tožnika, ki sta uvedbo postopka predlagala, so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na smrt toženke, za odločitev v zadevi pravno neodločilne. Smrt nasprotne stranke na dolžnost tožnikov plačati sodno takso za postopek ne vpliva, saj za tožnika dolžnost plačila sodne takse nastane in zapade že ob vložitvi tožbe.
izrekanje sankcij mladoletnikom - izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku - izrekanje enotnih vzgojnih ukrepov mladoletnikom
Pritožbeni očitek, da določbe KZ-1 oziroma KZ pri izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku ne poznajo besedne zveze "enotnega vzgojnega ukrepa", ni utemeljen. Gre namreč za (s strani zagovornika spregledano) določbo drugega odstavka 85. člena KZ, po kateri sodišče tudi tedaj, kadar po izreku vzgojnega ukrepa ugotovi, da je mladoletnik pred njegovim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje, ravna na način kot je določen v prvem odstavku citirane zakonske določbe; le-ta se nanaša na situacijo, če je mladoletnik storil več kaznivih dejanj v steku, v tem primeru presoja sodišče pri izbiri vzgojnih ukrepov enotno vsa dejanja, ne da bi določalo za vsako dejanje poseben ukrep. Glede na to, da istemu mladoletniku torej ne more biti hkrati izrečenih več vzgojnih ukrepov, ki bi se lahko med seboj razlikovali tako po trajanju kot tudi po kraju in načinu izvršitve, kazenski zakon predvideva, da se mladoletniku izreče samo enoten vzgojni ukrep tudi takrat, ko sodišče že po izreku vzgojnega ukrepa ugotovi, da je mladoletnik pred njegovim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje.
Toženka ob podaji odpovedi ni mogla vedeti, da bo tožnica nezmožna za delo tudi po poteku odpovednega roka, saj tega obdobja odločba ZZZS z dne 9. 1. 2025 ni pokrila. Zato je v odpovedi navedla odpovedni rok, vendar je po njegovem izteku spoštovala določbo 116. člena ZDR-1 in tožnici delovno razmerje pri toženki z iztekom roka ni prenehalo. Pravilno je tudi stališče, da zaradi navedbe odpovednega roka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ta ni nezakonita.
Toženka tožnice pri odločitvah o tem, katere prodajalke iz zaprtih trgovin je prerazporedila v druge poslovne enote in katerim je odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ni diskriminirala. Delavke iz zaprtih trgovin na Goriškem je premestila v bližnje trgovine na Goriškem. Tožnica je bila od njih bolj oddaljena, v bližnje poslovne enote na obalni regiji pa ni bila razporejena, ker ni bilo potrebe po prodajalki, ampak samo po opravljanju dela poslovodje.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 112. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predstavnik delavcev - dokazna ocena - posebno varstvo
Ravnanje tožnika je močno preseglo nivo komunikacije, ki se sicer pričakuje pri medsebojnih kontaktih v okviru delovnega razmerja. Ker je tožnik ravnal v nasprotju z zakonom (kršil je določbe 33., 34. in 37. člena ZDR-1) je pravilna tudi presoja, da mu tožena stranka v postopku ni bila dolžna zagotavljati posebnega varstva, ki ga sicer uživajo predstavniki delavcev po 112. členu ZDR-1.
Sodišče je pri presoji utemeljeno upoštevalo tudi obnašanje tožnika na naroku. Tožnik je namreč večkrat motil red ter med izpovedjo priče B. B. pričo žalil z idiotom, vihraje je zapustil razpravno dvorano in pri tem močno zaloputnil z vrati. Prav tako je red in mir motil med izpovedjo priče E. E. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopnim, da tudi navedeno ravnanje tožnika na naroku potrjuje izpovedi prič, da je tožnik na podoben neprimeren način nastopal tudi pred ravnateljem in zaposlenimi pri toženi stranki.
Svet zavoda je po določbah ZZ nadzorni in svetovalni organ zavoda, ki deluje kot kolektivni organ. Posamezni član sveta zavoda sicer na vodstvo lahko naslovi vprašanja ali pobude, ima pravico do informacij o delu zavoda, lahko zahteva pojasnila od vodstva, vendar sam nima samostojnih izvršilnih pristojnosti, ne more sam sprejemati odločitev niti kakorkoli ukazovati vodstvu zavoda.
plačilo za dejansko opravljeno delo - vrednotenje delovnih mest - delovne naloge
Tožnica je v vtoževanem obdobju opravljala naloge višje vrednotenega delovnega mesta samostojni strokovni delavec IV s količnikom 3,56 in ne zgolj nalog referenta III/1 - ekonomske smeri, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Presoja temelji na pravilni dokazni oceni, da je samostojno opravljala najzahtevnejša dela, tj. zahtevna oziroma zelo zahtevna strokovna opravila v zvezi z obračunom plač.
Presoja, ali je vrednotenje delovnih mest ustrezno, ni v sodni pristojnosti. Vendar tožnica s tožbo v tem sporu ne zahteva drugačnega vrednotenja delovnih mest, temveč plačilo za dejansko opravljanje nalog višje vrednotenega delovnega mesta. S tem, ko je sodišče prve stopnje naložilo toženki plačilo za dejansko opravljanje del delovnega mesta samostojni strokovni sodelavec IV s količnikom 3,56, ki ga je toženka sama sistemizirala in ovrednotila, ni poseglo v njeno pristojnost, da samostojno uredi plačna razmerja.
DZ člen 189, 190, 196. ZIZ člen 53, 54, 273b. ZNP-1 člen 52.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - dopustnost ugovora zoper začasno odredbo - čas veljavnosti začasne odredbe - pravni interes - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - prešolanje - prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje učenca na drugo šolo - nadomestitev soglasja starša - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - določitev stikov - preživninska obveznost staršev - preživnina - potrebe otroka - materialne zmožnosti zavezanca - nezaposlenost starša - zaslišanje nasprotnega udeleženca - varstvo osebnih podatkov - delna sodna poravnava
Preživninska obveznost do mladoletnih otrok predstavlja naravno in strogo obveznost, ki od staršev terja, da poiščejo in izkoristijo vse možnosti za pridobitev finančnih sredstev, ki bodo omogočila zadovoljevanje potreb otrok in njihov zdrav razvoj. To pa pomeni, da se pri oceni pridobitne zmožnosti ne upoštevajo le zagotovljeni prihodki, temveč vsi prihodki, ki jih je preživninski zavezanec glede na izobrazbo, poklic, starost, zdravstveno stanje in delovno zmožnost sposoben doseči, pa tudi vsi drugi možni finančni viri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087487
ZD člen 203, 203/2.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - zapuščinska obravnava na predlog dedičev glede premičnega premoženja - dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - odsotnost opozorila na posledice zamude - predmet dedovanja - ustavitev zapuščinskega postopka
Pritožbene navedbe o obstoju premoženja so nove, a so glede na to, da zapuščinski postopek (s ciljem ugotoviti vsa za dedovanje pomembna pravna razmerja) teče po uradni dolžnosti, upoštevne.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. Uredba o upravnem poslovanju (2018) člen 36, 36/2. ZP-1 člen 4, 48c, 53, 57, 57/8, 57b. ZPP člen 335, 335-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - izguba zaupanja - prekršek - opozorilo - uradna evidenca
S tožnikovim ravnanjem je prišlo do zabeleženja napačnih podatkov na vlogo občana, v delu, ko je tožnik opravil vnos opozorila v uradno evidenco in številko domnevnega izrečenega opozorila vpisal na vlogo občana, pa je zavestno na vlogi občana zabeležil lažne podatke, saj je vedel, da opozorilo dejansko ni bilo izrečeno, nato pa napačno zapisal, da je zadevo pregledal dne 14. 8. 2021 (ko ga niti ni bilo v službi) in s svojim podpisom in pečatom potrdil uradno listino z lažno vsebino, prav tako je posledično spravil organ v zmoto.
Zaupanje delodajalca v konkretnem primeru je tesno povezano s poslanstvom in vrednotami policije, ki jih s svojim načinom življenja in ravnanja udejanjajo policisti. Slednje pa je bilo v posledici ravnanj tožnika, ki bi se moral kot pomočnik komandirja PP še posebej zavedati svojega odgovornega položaja, porušeno. Dejstvo, da je tožnik še dve leti po datumu, ko se mu očita storitev kaznivih dejanj, normalno delal pri toženki, na odločitev nima vpliva, saj se je toženka z dejstvom, da je tožnik izpolnil znake kaznivega dejanja seznanila šele dne 21. 12. 2023.