vrnitev posojila - obstoj dolga - izpolnitev obveznosti - vračilo posojila - neizkazanost - celovita dokazna ocena - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - obligacijsko razmerje
Zastaralni rok, ki ga določa 94. člen Zakona o dedovanju med dedičem in volilojemnikom, ni pomemben v pravdi, v kateri odloča sodišče o izpolnitvi obveznosti zapustnikovega posojilojemalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087251
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/6, 28, 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - stanovanje - posamezni del stavbe - splošni skupni del - pripombe na elaborat - neopredelitev do odločilnih dejstev - delitev stvari
V izpodbijanem sklepu, s katerim je ugotovilo, da je elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, bi sodišče moralo odgovoriti, zakaj je katastrska delitev pritožničinega stanovanja na dva dela primerna in potrebna za rešitev zadeve. Njene sem usmerjene pripombe namreč niso očitno neutemeljene oz. pravno nepomembne. Posebno zato, ker se v tem postopku vzpostavlja nedokončana etažna lastnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00088044
ZDSS-1 člen 63, 70, 70/1, 70/1-2, 70/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1.
začasna odredba - začasno plačilo dajatev - izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe
Tožnik ni podal konkretizirane trditvene in dokazne podlage, ki bi sodišču omogočala ugotavljanje obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. Zgolj pavšalne trditve, da ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje in da so mu bile kršene pravice, ne zadoščajo. Ker v tej fazi še ne gre za kontradiktorno odločanje, mora tožnik obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe izkazati in obrazložiti že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe.
Izpolnjevanje pogojev za izdajo začasnih odredb je potrebno presojati restriktivno in ne, kot zatrjuje tožnik, da je izdaja začasne odredbe zgolj stvar formalnosti. Med vsebino začasne odredbe in glavne terjatve (tožbenega zahtevka) mora obstajati povezanost. Začasna odredba ne more biti sredstvo za dosego izpolnitve zahtevka, pač pa le sredstvo za zavarovanje terjatve in tako ne sme prejudicirati odločitve o tožbenem zahtevku.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve - posodobljen seznam terjatev - seznam preizkušenih terjatev - stroški - posebna razdelitvena masa
Tudi če sicer nezavarovane terjatve ne bi smele biti poplačane iz določene posebne stečajne mase, pa je o poplačilu teh terjatev že pravnomočno odločeno in s kasnejšim sklepom tega ni mogoče spremeniti.
Razdelitve ni mogoče pravilno opraviti, če se prej ne razčisti, kaj in koliko je bilo poplačano v skladu s pravnomočnimi sklepi o razdelitvi.
Naloga sodišča prve stopnje je, da pred objavo načrta razdelitve pregleda, ali je upravitelj ravnal v skladu z naloženim, ob morebitnem ugovoru proti načrtu razdelitve pa o tem vsebinsko odloči.
Iz obravnavane razdelitvene mase je mogoče poravnati le tista nadomestila, ki se nanašajo na nepremičnine, katerih kupnina se deli v tej zadevi, pri čemer so bile za ta nadomestila izdane tudi odločbe.
motenje posesti - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave - dokazna ocena - zmotna presoja dokazov
Razlogi, ki jih je za zavrnitev dokaznega predlaga navedlo sodišče prve stopnje, tako dejansko predstavljajo vnaprejšnjo dokazno oceno zavrnjenega dokaznega predloga. Takšen razlog je po ustaljeni sodni in ustavnosodni praksi nedopusten.
delitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka - izvršilni postopek
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je - ob ugotovitvi, da je na solastninskem deležu, ki ga ima nasprotni udeleženec na predmetu delitve, zaznamovan sklep o izvršbi in vpisana prisilna hipoteka - postopek prekinilo.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00088492
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 3/1, 5, 12, 12/1, 13, 13/1, 13/1-a. KOP člen 3. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 23, 24.
postopek po haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok - protipraven odvzem otroka - mednarodna ugrabitev otrok - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - vrnitev otroka v državo izvora - zavrnitev predloga - prebivališče otroka - začasno prebivališče - otrokovo običajno prebivališče - Republika Slovenija - tuja država - ustni dogovor - soglasje staršev - selitev v tujino - sprememba - vključitev otroka v vrtec - vpis otroka v osnovno šolo - obiskovanje staršev - družina - pravica do skrbi za otroka - največja korist otroka - javni interes - načelo hitrosti v nepravdnem postopku - prepričljiva dokazna ocena - pavšalni pritožbeni očitki - Bruseljska uredba
V obravnavanem primeru je zadržanje otrok v Sloveniji in njihova vključitev v tukajšnje okolje posledica voljne odločitve staršev. Predlagatelj je privolil (kar izhaja iz številnih dejanj), da otroka za nedoločen čas bivata v Sloveniji, zato njegova pravica do skrbi zanju, ki vključuje tudi pravico do določitve kraja prebivališča otrok in pravico do stikov, ni bila kršena (3. člen v zvezi s 5. členom Haaške konvencije).
ZDavP-2 člen 85a, 129. ZDavP-2H člen 9. ZP-1 člen 45, 45/2, 58, 58/1, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - vročanje plačilnega naloga - vročanje pravni osebi - elektronsko vročanje prek portala eDavki - pravilno vročanje po ZUP - nerazumljivi razlogi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - krajevna pristojnost - enoten postopek - prekrški pravnih oseb -odgovornost odgovorne osebe
FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.
ZKP člen 402, 402/3, 502, 502/1, 502c, 502c/1. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - utemeljen sum - konkretna utemeljitev nevarnosti - nujnost
Način izvršitve po (v času odločanja pritožbenega sodišča že pravnomočni) obtožnici storjenega kaznivega dejanja in kasnejšega kaznivega dejanja davčne zatajitve (ravnanja obdolženca), tudi po oceni pritožbenega sodišča jasno kažejo na preračunljivost obdolženca pri ravnanju s premoženjem in s tem brez dvoma predstavljajo konkretne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče zaključiti, da je podana utemeljena, realna nevarnost, da bo obdolženi sam ali preko pooblaščencev odtujil ali obremenil njemu lastne nepremičnine, ki predstavljajo edino premoženje obdolženca, iz katerega je mogoče realno pričakovati izpolnitev zahtevka za odvzem premoženjske koristi, in s tem onemogočil ali znatno otežil izpolnitev tega zahtevka.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - način pridobitve lastninske pravice - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba kriterijev - obseg pripadajočega zemljišča - vsebina upravnih aktov - urbanistični red - stavba, zgrajena pred drugo svetovno vojno (predvojna stavba) - objekt zunanje ureditve - pomožni objekt - stanovanjska stavba - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga
Pritožbi neutemeljeno očitata neuporabo kriterijev, ki so v zakonu navedeni le primeroma in sodišče niti ni dolžno uporabiti vseh.
ZMed člen 26, 26/1, 26/3, 31, 31/1, 31/1-2, 33, 35, 35/1. ZPP člen 8.
pravica do popravka ali odgovora - pravica do popravka objavljenega obvestila - poseg v osebnostno pravico - tožba za objavo popravka - odgovorni urednik - objava popravka - odklonilni razlog - odklonitveni razlogi - metodološki napotek proste dokazne ocene - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - vsebina objave popravka - obseg objave popravka - pravica do svobode izražanja medijev
Zakonska opredelitev popravka in predvideni odklonitveni razlogi upravičenca omejujejo z dveh, nasprotujočih si vidikov. Po eni strani mu nalagajo obrazloženost, vsebinski dialog z obvestilom in argumentirano razpravo, po drugi strani mu prepovedujejo preseganje (ne nujno enoznačno določljive) sporočilne vrednosti obvestila, pretirano dolžino, nesorazmernost, slogovno neustreznost (žaljivost). Iskanje prave mere ni vedno lahka naloga. V konkretnem primeru, ko je imela tožnica eno od osrednjih vlog v skoraj uro trajajoči, dinamični oddaji, v kateri so bili nanjo s strani različnih oseb naslovljeni številni, raznovrstni in hudi očitki, to velja toliko bolj. Drobnjakarsko osredotočanje na posamezne besede in besedne zveze, za kakršnega se zavzema toženka, bi tako že v metodološkem pristopu rušilo ravnotežje med pravico do objave popravka (40. člen Ustave) na eni ter pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave) in svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave) na drugi strani ter tehtnico nesorazmerno nagnilo v korist slednjih. Za uravnoteženje teh pravic v konkretnem primeru zadostuje že groba primerjava vsebine in trajanja obvestila ter vsebine in dolžine popravka, ki nedvomno pokaže, da se je tožnica na oddajo odzvala upravičeno, spoštljivo, korektno in odmerjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088112
KZ-1 člen 216, 216/1, 251, 251/1. OZ člen 190. ZDR-1 člen 278, 278/1, 318.
zahteva za povrnitev - neupravičena obogatitev - pravnomočna sodba - izvršilni postopek - odškodninska odgovornost delavca - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - kaznivo dejanje ponarejanje listin - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
Tožnik je plačal tožencu vtoževani denarni znesek na podlagi še vedno veljavnega izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe, ki zavezuje in tudi preprečuje, da bi sodišče v tem delovnem sporu ponovno odločalo o tem, ali je bil tožnik ta denarni znesek dolžan plačati tožencu. Na podlagi pravnomočne sodbe plačane denarne obveznosti tožnik ne more zahtevati nazaj, ne na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi, kot tudi ne na podlagi določil o odškodninski odgovornosti.
Toženec je bil v kazenskem postopku res spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, ker je v delovnem sporu predložil ponarejeno listino (pogodbo o zaposlitvi), kar nedvomno predstavlja protipravno ravnanje. Vendar pa vzročna zveza med toženčevim protipravnim ravnanjem in tožnikovim plačilom v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe (kot zatrjevano škodo) ni podana.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - nezavezujoče zbiranje ponudb - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - ločitvena pravica - soglasje ločitvenega upnika - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Sodišče prve stopnje mora pred izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe zahtevati mnenje ali soglasje ločitvenih upnikov k sklenitvi prodajne pogodbe, če je prodano premoženje predmet ločitvenih pravic, kupnina pa za poplačilo zavarovanih terjatev ne bo zadoščala.
ZPacP člen 44, 44/4. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 143. Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PN (2015) člen 4, 4/1, 4/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - višja medicinska sestra - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - pacientove pravice - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Tožnica posameznih očitanih vpogledov v osebne podatke pacientov ni uspela upravičiti, saj kot prvič ni dokazala, da je v bolnišnični informacijski sistem vpogledala zaradi opravljanja delovnih nalog oziroma potreb zdravljenja. Ti pacienti se namreč niso zdravili na oddelku, kamor je bila tožnica razporejena na delo, jasno pravilo pri tožencu pa je, da ni dopusten vpogled v osebne podatke pacientov, ki so v obravnavi na drugih oddelkih. Tožnica prav tako ni dokazala, da bi imela pisno privolitev posameznih pacientov za obdelavo njihovih osebnih podatkov za namen raziskave v okviru doktorske naloge.
Navedeno predstavlja naklepno hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovljeni vpogledi v osebne podatke pacientov pa izpolnjujejo tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnih podatkov iz 143. člena KZ-1, zato je imel toženec utemeljen razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Vpogled v osebne podatke pomeni obdelavo osebnih podatkov (2. točka prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov).
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5. SPZ člen 138, 153.
hipoteka - realni dolžnik - osebni dolžnik - ločitvena pravica - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - hipotekarni upnik
Upnik, ki mu je bila v stečajnem postopku priznana zgolj ločitvena pravica, ne pa tudi terjatev, ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja, nima pa pravice od stečajnega dolžnika zahtevati plačilo zavarovane terjatve.
Izvršitelj mora prevzeti prostovoljno gotovinsko ali brezgotovinsko plačilo od dolžnika ali druge osebe, ki plača zanj, in je za to opravilo v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tudi predvideno plačilo nagrade v višini 50 točk. Res pa je, da je treba pravico izvršitelja do plačila nagrade za prejem takšnega plačila in pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki s takim prevzemom gotovine nastanejo, presojati z vidika zahteve, da mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika, pri čemer, med drugim, dolžniku ne sme povzročiti nepotrebnih stroškov.
oprostitev plačila sodne takse - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Iz izpisa iz evidence nevladnih organizacij v javnem interesu na dan 10. 3. 2025 in iz odločbe Ministrstva za obrambo z dne 28. 1. 2025 izhaja, da je bil dolžniku podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za tovrsten subjekt prvi odstavek 10. člena ZST-1 določa, da je kot organizacija, ki kot javno službo opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, oproščen plačila sodnih taks.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZDR-1 člen 118.
sodba na podlagi pripoznave - nedovoljena pritožba - pravni interes - reintegracija delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Tožnik svojega zahteva na reintegracijo po tem, ko je toženka njegov prvotno postavljeni zahtevek pripoznala, ne more več spremeniti in ne more zahtevati sodne razveze ter plačila denarnega povračila na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj za to nima več pravnega interesa. S pripoznavo je namreč spor med strankama prenehal. Okoliščina, da si je tožnik po izdani sodbi premislil in si ne želi več reintegracije k toženki ne glede na to, kdo je povzročil, da so se odnosi porušili, ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, izdane na podlagi prvega odstavka 316. člena ZPP.
stroški postopka - predlog za obnovo postopka - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu stroške toženke v zvezi z odgovorom na tožnikov predlog za obnovo postopka odmerilo od napačne vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta. Sodišče prve stopnje je namreč te stroške odmerilo glede na vrednost predmeta tožbe oziroma celotnega tožbenega zahtevka (ki je znašal 111.561,97 EUR), čeprav je tožnik v predlogu za obnovo postopka izrecno in jasno navedel, da predlaga obnovo postopka zgolj glede dela sodbe sodišča prve stopnje, in sicer glede odločitve o zavrnitvi tistega dela tožbenega zahtevka, ki ni zastaral, to je glede zahtevanih mesečnih zneskov premalo izplačanih plač od 9. 12. 2016 dalje in premalo izplačane odpravnine, pri čemer je tudi izrecno in pravilno navedel, da znaša ta del zahtevka (v zvezi s katerim predlaga obnovo postopka) 44.730,56 EUR.