Stroški, ki upniku nastanejo zato, ker je predlagal odlog izvršbe, niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, ker le takšne stroške mora dolžnik povrniti upniku (5. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).
Končni obračun predstavlja poravnavo med strankama. Z njim pogodbeni stranki uredita vsa odprta in sporna razmerja ter dokončno določita (vse) medsebojne pravice in obveznosti iz pogodbe.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0004824
OZ člen 468. ZPP člen 215, 319.
kršitev prodajne pogodbe - napaka na dostavljenem blagu - pobotni ugovor - pravilo o dokaznem bremenu
Ob dejstvu, da je direktor tožene stranke S.O. zatrjeval, da je naročil beton znamke 30, delavec tožeče stranke v betonarni J.P. pa, da je tožena stranka naročila beton znamke 20, je sodišče prve stopnje na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), utemeljeno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je dala kakšno drugo naročilo betona od tistega, ki ji je bil prepeljan.
Status voznika začetnika je povezan s pridobitvijo katere od kategorij A2, A ali B, kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status pri kategoriji A, ni več voznik začetnik, če pozneje pridobi kategorijo B.
najemna pogodba za športni park - odpoved pogodbe - predmet najema - sodna odpoved pogodbe
Četudi se predmet najema (športni park) šteje kot poslovni prostor skladno z 2. čl. ZPSPP, je bila v obravnavanem primeru najemna pogodba odpovedana sodno, ker ima vročitev tožbe najemniku (toženi stranki) značaj sodne odpovedi.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZFPPIPP-A člen 29, 29/2, 33, 33/2.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ničnost pogodbe o odstopu deleža – ničnost vpisa v sodni register – ponareditev listin – ugovor novega dolžnika
Novi dolžnik ugovora, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj, ker je bil le formalno vpisan kot družbenik te družbe, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. S pritožbo bi lahko uspel v primeru, če bi dokazal, da iz podatkov AJPES ne izhaja zakonska domneva, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 81/2-2, 82. ZPP člen 11, 11/1, 95, 95/1, 95/1-4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 244.
začasna nezmožnost za delo – invalid – presoja odločitve osebnega zdravnika
Začasna zadržanost od dela se ugotavlja glede na delo, ki je oziroma bi moralo biti zavarovancu zagotovljeno po dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če izbrani osebni zdravnik zaradi drugih zdravstvenih razlogov ali zaradi istih zdravstvenih razlogov po tem, ko je že poteklo 30 dni od izdaje odločbe zdravstvene komisije, ne ugotovi začasne nezmožnosti za delo, lahko zavarovanec v roku treh delovnih dni od dneva, ko je bil z oceno izbranega osebnega zdravnika seznanjen, zahteva odločitev imenovanega zdravnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – zloraba bolniškega staleža
Odsotnosti z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer obi
čajno opravlja poleg dela. Navodil zdravnika se mora držati, da bo zdravljenje čim krajše, vzdržati se mora vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja. Navedeno pa ne pomeni, da ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Iz tega razloga tudi krajše potovanje v drug kraj, kakršno se je tožnici očitalo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če ne vpliva na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost, ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ne glede na to, ali delavec formalno krši navodila imenovanega zdravnika.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen zakonitega zastopnika
Ker iz priloženega zdravniškega potrdila izhaja, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke od dela zadržan 01. 06. 2010 in 02. 06. 2010, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je vzrok zaradi katerega se tožena stranka naroka ni mogla udeležiti, prenehal z zaključkom bolezni, posledično pa se je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 17. 6. 2010.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor
Pri odpovedi ne gre za posebni postopek pri delodajalcu, tako da se tožnik ni bil dolžan na zagovoru pri toženi stranki sklicevati na zdravstvene zadržke, zaradi katerih naj bi odklonil delo. Te zdravstvene zadržke je lahko prvič omenil v tožbi, ki jo je vložil zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi odklanjanja dela.
ZDR člen 18, 18/1, 31, 31/41, 32, 35, 83, 83/2, 86, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 240, 245. SKPgd člen 47.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – zagovor – pravica do obrambe – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba ponareditev poslovnih listin – dodatek k plači – dodatek za delovno dobo
Direktor tožene stranke, ki je bil pooblaščen za podajo odpovedi, se je seznanil z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, šele ko so bile prve ustne izjave oz. nepravilnosti iz anonimne prijave preverjene s pregledom dokumentacije.
Postopek pred odpovedjo ni strogo formalni postopek, tako da pravica tožnika do obrambe ni bila kršena, četudi pred odpovedjo pri toženi stranki ni dobil na vpogled originalnih dokumentov oz. listin v zvezi z očitanimi kršitvami.
nepopolna tožba – identifikacija tožbenega zahtevka – določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
S tožbo se lahko uveljavlja le pravno varstvo konkretne vsebine, zato mora biti tožbeni zahtevek določen ali vsaj določljiv. Tak pa je tožbeni zahtevek le tedaj, ko tožnik v tožbi navede historični dogodek, oziroma toliko dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Tožeča stranka mora v tožbi konkretno navesti dejstva, ki izhajajo iz življenjskega dogodka in utemeljujejo nastanek upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo.
Ob tem, ko je bila tehnična rešitev po načrtih tožeče stranke že realizirana z izdelavo prototipa naprave, ki je vsebovala rešitev tega tehničnega problema, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi se sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem, ali so tisti, ki so bili s to rešitvijo seznanjeni, razumeli novoto izuma. Iz neizpodbitih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča tako izhaja, da je bilo s tehnično rešitvijo tožnika pred vložitvijo patentne prijave seznanjeno nedoločeno število oseb, ki so sodelovale pri izdelavi prototipa prve naprave. S tem pa je izpolnjen objektivni element iz 2. odst. 12. člena ZIL-1.
Identiteta tožbenega zahtevka je določena s tožbenim predlogom in dejansko podlago tožbenega zahtevka.
Vsebino pogodbe, tudi pogodbe o zaposlitvi, določijo stranke te pogodbe. Če je sporna vsebina ali razlaga pogodbe, kot v konkretnem primeru, je za odločitev bistvenega pomena izpoved obeh strank pogodbe in tudi tistega, ki je pogodbo pripravil. Iz tega razloga zaslišanje samo ene izmed strank pogodbe privede do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Zgolj pavšalna navedba, da se predlagani, a neizvedeni dokazi zavrnejo kot nepotrebni, ker je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, ne zadošča, saj stranki ne omogoča vsebinskega dialoga s sodiščem in krni njeno pravico do pritožbe.
S tem, ko je na obstoj relevantnega dejstva sklepalo zgolj na podlagi trditev tožene stranke, ne da bi izvedlo predlagane dokaze, je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je na ta način tožeči stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Tako kot je ta kršitev podana takrat, kadar sodišče s svojim ravnanjem stranki, ki se sklicuje na pravno relevantno dejstvo, ne omogoči dokazovanje tega dejstva, je enaka kršitev podana v razmerju do nasprotne stranke, kadar bi zgolj sledilo trditvam stranke, na kateri je trditveno in dokazno breme, ne da bi izvajalo z njene strani predlagane dokaze.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062157
ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov - dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – procesna legitimacija – pravni interes
S tožnikovo trditvijo, da je sam nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, je izkazana njegova procesna legitimacija. Za obstoj procesne legitimacije in s tem dopustnost meritornega odločanja namreč zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062159
ZASP člen 168. ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-14.
sodba na podlagi pripoznave – javno priobčevanje fonogramov – določnost civilne kazni – določnost tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
ZFPPIPP člen 59, 59/1, 103, 103/2, 103/3, 121, 153, 153/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 12, 12/1.
prisilna poravnava – predujem za kritje stroškov prisilne poravnave – nagrada upravitelja - ocena višine nadomestila
Sodišče prve stopnje se je pri oceni višine nadomestila zaradi odmere predujma pravilno oprlo na podatke iz listine, ki jo je, skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, predložil dolžnik.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – trpinčenje na delovnem mestu – nepremoženjska škoda – duševne bolečine
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku odredila čakanje na delo in mu kljub njegovim opozorilom, da bi rad delal, dela ni zagotovila, čeprav bi to lahko storila, predstavlja obliko trpinčenja na delovnem mestu.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.