pravdni stroški – uspeh pravdnih strank – uspeh po temelju in po višini
Sodišče je ugotovilo obstoj pogodbene obveznosti tožene stranke le glede dodatne poškodbe sklepne ovojnice in kite rotatorne manšete. Ta pa je bila vzrok polovici težav, ki jih je imel tožniku po drugem izpahu rame, druga polovica pa gre na račun prve poškodbe oziroma prvega izpaha ramena. Tožnikov uspeh po temelju je bil torej le 50 %, enak pa je bil tudi njegov uspeh po višini tožbenega zahtevka.
ZPP člen 32, 32/2, 458, 458/1, 481, 481/1, 481/1-2.
gospodarski spor – stvarna pristojnost – samostojni podjetnik – fizična oseba – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Vtoževana terjatev ne temelji na razmerju s tožencem kot samostojnim podjetnikom, ki bi bilo v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti, pač pa na razmerju s tožencem kot fizično osebo, ki je lastnik prostora, v katerega je tožnica dobavljala toplotno energijo, kar ne utemeljuje zaključka, da gre za gospodarski spor. Sodišče prve stopnje tako ni odločalo o zadevi, za katero ne bi bilo stvarno pristojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062467
ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje – posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – pomanjkanje razlogov – odločanje po prostem preudarku
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Tudi vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Prosti preudarek je v skladu z 216. členom ZPP v pravdnem postopku sicer mogoče uporabiti, a ne tedaj, ko bi bilo neko dejstvo brez večjih nevšečnosti mogoče ugotoviti, stranka pa zanj ni ponudila dokaza.
naročniška pogodba za mobilni telefon - sklenitev pogodbe – veljavnost pogodbe – izjava o sprejemu ponudbe - spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlaga pogodb
Za tožečo stranko je bila pogodba sklenjena takrat, ko je prejela od toženca izjavo o sprejemu ponudbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062456
ZZZDR člen 78, 123. ZPP člen 409.
razveza zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - določitev višine preživnine – notarski zapis iz razmerij staršev do otrok
Predhodni sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov in sodišče nanj ni vezano.
Preiskovalno načelo v sporih iz razmerij staršev do otrok je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in interese , omejeno je torej na tiste primere, ko obstajajo indici ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudili samo stranki.
Po določbi 1. odst. 30. člena ZPP so za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR pristojna Okrajna sodišča. V predmetni zadevi pa gre prav za takšen spor.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0057658
ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2, 36. ZST-1 člen 30, 30/3. ZDZdr člen 68.
prisilna hospitalizacija – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade odvetniku – izplačilo nagrade iz državnega proračuna – sistemska razlaga – ius nudum – razlaga ratio legis – taksa za pritožbo
V postopkih po ZDZdr se kot podlaga za odmero nagrade odvetniku določi vrednost predmeta v skladu z določbo 2. odst. 22. člena Z OdvT (praviloma 4.000,00 EUR).
Tožeča stranka ni bila dolžna še posebej predložiti dokazila o plačilu, vendar se od nje pričakuje, da bo plačilno sredstvo, na podlagi katerega bo izvedla plačilo sodne takse opremila z zadostnimi podatki, iz katerih bo mogoče ugotoviti, na katero zadevo se plačilo takse nanaša, o čemer je bila tožeča stranka z plačilnim nalogom izrecno opozorjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obstoj delovnega razmerja – mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi lahko podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, le če bi predhodno pravočasno na toženo stranko naslovil zahtevo za vrnitev na delo po mirovanju pravic in obveznosti, do česar je prišlo zaradi napotitve na delo v tujino skladno z ZTPDR. Ker pravice do vrnitve na delo ni uveljavljal pravočasno, ampak šele pet mesec po prenehanju razlogov za mirovanje pravic in obveznosti, delovno razmerje s toženo stranko ni bilo vzpostavljeno. Iz tega razloga delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi tožnik tudi ni mogel izredno odpovedati.
ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZOR člen 219. OZ člen 190.
uporabnina – plačilo uporabnine – izročitev nepremičnine v soposest in souporabo – solastniki - solastnina
Solastniki imajo pravico uporabljati solastno stvar v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, ne da bi s tem kršili pravice drug do drugega. V primeru kršitve pravic drugega na solastni stvar ima lastnik pravico do nadomestitve koristi, ki jo je imel drugi zaradi uporabe lastnikove stvari. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve. To pomeni, da je potrebno na eni strani izkazati korist tistega, ki je solastno stvar uporabljal ter na drugi strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
odškodnina - delovna nesreča – objektivna odgovornost – prehajanje železniških tirov – nevarna dejavnost – ravnanje oškodovanca – nenamenska raba
O objektivni odgovornosti je mogoče govoriti tedaj, ko je neka stvar ali dejavnost sama po sebi bi nevarna, torej tudi tedaj, ko se stvar uporablja oziroma dejavnost opravlja ob vsej dolžni skrbnosti. V kolikor pa je do nesreče prišlo zaradi nepravilne uporabe stvari ali izvajanja dejavnosti mimo predpisov, o objektivni odškodninski odgovornosti ni mogoče govoriti, saj je do nesreče v takšnem primeru prišlo zaradi nenamenske rabe, za katero se je odločil oškodovanec sam.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – manj verjetna pravica – več oporok
Sodišče je pravilno štelo za manj verjetno pravico tistih udeležencev postopka, ki niso zajeti v oporoki z dne 22.11.2009. Ta je od vseh štirih oporok najnovejša, zato je treba šteti, da je z njo oporočiteljica molče preklicala prejšnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064336
ZTLR člen 24, 25.
družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice – ugotovitveni zahtevek – originarna pridobitev lastninske pravice – izgubljena prodajna pogodba – dokaz obstoja predmeta prodajne pogodbe – gradnja na tujem svetu
Tožeča stranka ugotovitvenega zahtevka ni postavila. Zato je njena tožba v delu, v kolikor se nanaša na trditve o originarni pridobitvi lastninske pravice, nesklepčna. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ugodilo dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka postala lastnica nepremičnin, na katere se nanaša ta spor, na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču in o priposestvovanju, se ob povedanem izkaže kot materialnopravno zmotna.
plačilni nalog – nepravilna referenca – napaka sodišča – napaka na plačilnem nalogu – zamuda s plačilom
Tožeča stranka je izkazala, da plačilni nalog ni vseboval pravilnih podatkov glede reference, na katero bi se morala tožeča stranka pri nakazilu sklicevati, zaradi česar dolžnega zneska ni uspela pravočasno nakazati. Iz plačilnega naloga izhaja, da je kot referenca določena številka 408, kar pa ni dovolj, saj mora pred to številko nakazovalec navesti še številko 00, da je mogoče transakcijo dejansko izvesti.
Glede na stroge posledice nepravočasnega plačila sodne takse, so sodišča prve stopnje dolžna v plačilnih nalogih, s katerimi pozivajo stranke na plačilo sodne takse, navesti pravilne podatke, na podlagi katerih bo možno opraviti plačilo.
pogodbena kazen – pogodba o distribuciji – inominatna pogodba
Dejstvo, da je tožena stranka nastopala napram tožeči stranki kot kupec blaga, še ne pomeni, da ni bila tudi distributer. Temeljna značilnost novejših pogodb o distribuciji (ki so inominatne pogodbe) je prav ta, da distributer kupi blago, ki ga distribuira. Od navadnega kupca pa se loči po tem, da je trdnejše njegovo razmerje s proizvajalcem blaga oziroma naročnikom (v danem primeru s tožečo stranko).
izločitvena pravica in prijava - preizkus terjatve - meje preizkusa terjatve - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Meje njegove pritožbene pravovarstvene potrebe pa so njegovi zahtevki in predlogi, kot jih je postavil pred sodiščem prve stopnje.
Ker upnika zahtevata s pritožbo nekaj, kar ni bilo predmet njune prijave terjatve, njuni pritožbi nista dovoljeni.
Sodišče je pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 286. člena ZPP, ko v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo telesnih in duševnih bolečin ter strahu ni upoštevalo dejanskih trditev, ki jih je tožnik podal po prvem naroku za glavno obravnavo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izpodbita domneva izbrisnega razloga – sprejemanje uradnih pošiljk na poslovnem naslovu
Dolžnik je s pritožbo uspel izpodbiti domnevo izbrisnega razloga s tem, da je trdil, da je na naslovu vpisan v sodni register znan; da pa mu je bil sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi izpodbijani sklep osebno vročen na tem naslovu, izhaja iz podpisanih vročilnic v spisu.
Napačna formulacija tožbenega zahtevka ne sodi med formalne pomanjkljivosti, temveč predstavlja kvečjemu vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava.