Tožniku le za dneve prisotnosti na delu pripada povračilo stroškov prehrane, tožnik pa je bil večji del zaposlitve na službenih poteh (za te dneve bi bil eventualno upravičen do dnevnic). Upoštevaje, da je tožena stranka dokazala, da mu je pripadajoča povračila stroškov prehrane izplačala na roke, tožbeni zahtevek za dodatno plačilo iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 11, 42, 86, 136, 204, 204/3. OZ člen 86, 86/1, 88. ZPSV člen 3. ZDoh-2 člen 15, 18, 35, 36, 37.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna oblika – odpoved pravici – minimum pravic – ničnost
Ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Izjava, s katero se delavec odpove vsem morebitnim zahtevkom iz delovnega razmerja, je nična, saj se pravici do plače, zlasti pa pravici do poravnave davkov in prispevkov za socialno varnost, delavec ne more odpovedati.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - invalidska komisija - dokazovanje - sodni izvedenec - zaslišanje strank
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenih nasprotij med mnenji invalidskih komisij in medicinsko dokumentacijo, ugotovilo pa je, da je dejansko stanje že z mnenji, podanimi v predsodnem postopku, dovolj razčiščeno glede tožnikove preostale delovne zmožnosti. Tožnik konkretnih razlogov za dvom v podana mnenja in za dodatno izvajanje dokazov ni navedel. Iz tega razloga je odločitev, da se ne izvede dokaz s sodnimi izvedencem, kakor tudi dodatno zaslišanje tožnika, pravilna.
ZJU člen 195, 196. ZObr člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a, 31.b.
javni uslužbenec – vojak – višji upravni delavec – razporeditev – količnik za določitev plače
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je tožnika razporedila v plačilni razred s količnikom, kakršnega je imel na prejšnjem delovnem mestu, saj bi imel v nasprotnem primeru po razporeditvi nižji količnik za določitev plače, kot ga je imel pred razporeditvijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo dela in naloge, kot jih je tožnica opravljala (ne ozirajoč se na to, pod kakšnim nazivom jih je opravljala), in dejstvo, da se je obseg le-teh bistveno zmanjšal, zaradi česar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno zavrnilo.
ZOR člen 45, 45/4, 74, 74/2, 214, 454, 454/1, 516, 568. ZPP člen 163, 163/2. ZPSPP člen 26, 26/1.
predpogodba sklenjena z odložnim pogojem – zahtevek na sklenitev pogodbe o povratni prodaji – nesklepčnost zahtevka na plačilo zalog – odpoved najemne pogodbe za določen čas
Tega, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti, ne zanika. Zato bi bila tožeča stranka v skladu z 11. členom Pogodbe (ki po svoji pravni naravi predstavlja predpogodbo, sklenjeno z odložnim pogojem) upravičena zahtevati sklenitev pogodbe o „povratni“ prodaji blaga po nabavni ceni toženi stranki. V tem primeru bi se vzpostavila tudi terjatev tožeče stranke do tožene stranke na plačilo kupnine za prodano blago.
Plačilo blaga je obveznost kupca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o prodaji blaga. Zahtevek za plačilo zalog, ki nima podlage v pogodbi o prodaji zalog, zato ni sklepčen.
ZDR člen 182. ZTPDR člen 70. OZ člen 131. ZPP člen 8, 212.
odškodninska odgovornost delavca – škoda – dokazovanje
Zgolj zato ker tožeča stranka ni založila predujma za izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke, ki bi ugotovil višino škode, sodišče prve stopnje njenega tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, katero naj bi povzročil toženec, ne bi smelo zavrniti, ampak bi moralo upoštevaje načelo proste presoje dokazov oceniti predložene dokaze in na tej podlagi sprejeti odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
dodelitev mladoletnega otroka – želje otroka – korist otroka
Mnenje in želje otroka, ki je sedaj sta 13 let, ob vložitvi tožbe pa je bil star 10 let, za sodišče ni obvezujoče. Sodišče mora skrbeti za korist otroka. Otrok te starosti pa ne more z gotovostjo vedeti, kaj je njegova korist.
Iz abstraktne narave obveznosti iz menice izhaja nevarnost, da bi dobroverna tretja oseba kljub izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa pridobila podlago za vnovčenje menice v razmerju do upnika. Zagrožena sankcija v obliki denarne terjatve v primeru kršitve te prepovedi s strani dolžnika z vidika upnika ne zagotavlja enakega zavarovanja, kot bi bilo zagotovljeno v primeru odrejene hrambe navedenih listin, v kolikor ima dolžnik le-te še vedno v posesti.
Narava postopka za izdajo začasne odredbe terja, da ima v primeru izdane začasne odredbe dolžnik v ugovornem postopku možnost podajanja ustrezne trditvene podlage, s katero lahko izpodbija dejansko podlago za izdajo začasne odredbe. Takšen postopek pa lahko poteka le pred prvostopenjskim sodiščem, saj bi bilo v nasprotnem primeru dolžniku odvzeta možnost uveljavljanja ustavne pravice do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Do izdaje začasne odredbe je namreč tovrsten postopek načeloma enostranski postopek na predlog upnika, zato ima dolžnik, če pred tem ni bil pozvan na izjavo, možnost podajanja trditvenih navedb šele v ugovornem postopku.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev
Četudi tožnik po novi pogodbi o zaposlitvi ne prejema enake plače, kot jo je prejemal pred odpovedjo, to ne vpliva na zakonitost odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi niti na presojo, da mu je bila ob odpovedi ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
ZDR člen 184, 184/2. OZ člen 131. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 2, 2/1, 21. ZPP člen 279.a. ZDSS-1 člen 34. ZBPP člen 46.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršitev pravic – razporeditev delavca v drug kraj – dokazovanje – izdaja sodbe brez glavne obravnave – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Zaradi nezakonite razporeditve v drug kraj je tožnica upravičena tudi do odškodnine iz naslova povrnitve stroškov za parkiranje vozila, s katerim se je dnevno vozila na delo k novemu delodajalcu. Ti stroški ne bi nastali, če ne bi bilo nezakonite odločitve tožene stranke o premestitvi tožnice k novemu delodajalcu v drug kraj.
Glede na to, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, ni podlage za izvedbo pobotanja oz. medsebojnega poračunavanja stroškov ene in druge stranke glede na uspeh v postopku.
aktivna legitimacija – samostojni podjetnik – izbris iz registra
Okoliščina, da je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz registra, ne vpliva na njegovo aktivno legitimacijo. Njegova tožba je dopustna, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo – ne glede na to, ali je vpisan v registru, in ne glede na to, ali je v tožbi označen s pristavkom s.p..
URS člen 25. ZPP člen 89, 89/1, 89/2, 90, 108, 108/1, 324, 324/1, 324/6.
odločba višjega sodišča – pravni pouk – izredno pravno sredstvo – revizija – postulacijska sposobnost
Ker je pravica do pritožbe ustavna pravica, je pravni pouk v sodbi predviden le v odločbi prvostopenjskega sodišča, ne pa tudi v odločbi višjega sodišča. Skladno s tem višje sodišče tožnice ni bilo dolžno poučiti o možnosti izrednih pravnih sredstev zoper odločbo, s čimer je odpadlo tudi opozorilo, kdo lahko vlaga izredno pravno sredstvo.
ZJU člen 96. ZPol člen 3. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2, 2/1-1, 2/1-4, 4, 4/1, 6.
javni uslužbenec – dodatek k plači – povečan obseg dela
Tožnik ni upravičen do vtoževanega dodatka za delo pri projektu predsedovanja EU, saj s predstojnikom ni sklenil ustreznega dogovora, poleg tega pa dodatnega dela niti ni opravljal, ampak je opravljal le redno delo. Zaradi nadpovprečne obremenjenosti pri opravljanju rednega dela je dodatek k plači tudi prejel.
Izvedenec mora zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar pa je sodišče dolžno izvedenca na to njegovo pravico opozoriti. Opustitev opozorila na navedeno prekluzijo je kršitev postopka.
plača – osnovna plača – dodatek k plači – javna dela
Tožena stranka se je s posebno pogodbo o zaposlitvi zavezala tožnici dati več pravic iz naslova osnovne plače in dodatkov k plači, tako da je svojo zavezo dolžna izpolniti ne glede na dejstvo, da je tožnica delo opravljala kot brezposelna oseba v okviru programa javnih del.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – pisna oblika – transformacija
Kolikor bi bilo s tožnico sklenjeno delovno razmerje za določen čas (6 mesecev), bi morala pogodba o zaposlitvi vsebovati čas, za katerega je sklenjena, in določilo o načinu izrabe letnega dopusta. Ker tega pogodba o zaposlitvi ne vsebuje, ampak celo predvideva pravico do celotnega letnega dopusta po šestmesečnem neprekinjenem delu, se šteje, da je tožnica zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ko sodišče odloča o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi prodaje kmetijskega zemljišča po ZKZ, pa se v primeru, ko o odobritvi pravnega posla še ni pravnomočno odločil matični organ, do navedenih dejstev lahko opredeli kot do predhodnih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o zahtevku.
Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že s soglasjem volj glede bistvenih sestavin pogodbe, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani upravnega organa. Navedeno soglasje volj je namreč nastopilo že s sprejemom ponudbe (če je bila njuna vsebina glede bistvenih sestavin skladna), saj sta pravdni stranki pisnost pogodbe, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, v takšnem primeru zagotovili s pisnostjo izjav o ponudbi in sprejemu ponudbe (pogodba o prodaji je zatorej vsebovana v dveh listinah).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0060698
ZPP člen 1, 181, 181/1, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 17. SZ-1 člen 28, 28/1, 29, 29/4, 32, 33, 182. ZNP člen 17, 112.
pravovarstveni interes za ugotovitveno tožbo - ustavitev nepravdnega postopka – pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Če je odločitev v nepravdnem postopku, v katerem bi sodišče moralo odločati po pravilih pravdnega postopka, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka, se nepravdni postopek ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred prisojnim sodiščem.
Ker od vložitve vloge z dne 12. 03. 2010 dalje predlagatelji ne zahtevajo več oblikovanja pravnega razmerja, ampak odločitev v sporu o obstoju civilnopravnega razmerja, je o zadevi treba odločiti po pravilih pravdnega postopka.