KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065947
KZ-1 člen 45.a, 49, 58, 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - priznanje krivde - kazenska sankcija - izrek pogojne obsodbe - pozitivna prognoza - teža kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Pozitivna prognoza pri storilcu zato ne more biti ključni razlog za izrek sankcije opominjevalne narave, temveč je treba v prvi vrsti upoštevati težo kaznivega dejanja in stopnjo krivde. V zvezi s tem pa pritožnica utemeljeno opozarja na obdolženčevo grobo kršitev cestnoprometnih predpisov, zlati vožnjo pod vplivom alkohola, ki je po statističnih podatkih eden od najbolj pogostih vzrokov za prometne nesreče. Povsem utemeljena pa je tudi njena primerjava s postopkom o prekršku, kjer bi obdolženec bil deležen strožje sankcije kot sedaj v predmetnem, kazenskem postopku.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - količnik za odmero takse - nepravdni postopek - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
V nepravdnem postopku se taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari odmeri s količnikom 0,7. Odmeri se glede na znesek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - pravica do denarne socialne pomoči - pravica do varstvenega dodatka - sprememba sodbe
Zaradi ustavno skladne razlage posameznih predpisov in enakopravnega obravnavanja upravičencev in enakih ali podobnih pravnih situacij, se za osebo, ki je poleg pravice do denarne socialne pomoči upravičena še do varstvenega dodatka, predpostavlja, da razpolaga s sredstvi, s katerimi si lahko sama plača dodatno zdravstveno zavarovanje.
Sodišče druge stopnje se strinja z zaključki izpodbijanega sklepa, da se po stališču sodne prakse ekskluzijska sankcija iz petega odstavka 450.a člena ZKP nanaša izključno na postopek pogajanj v smeri sporazuma o priznanju krivde, ki nato ni bil sklenjen, če pa predsednik senata zavrne sklenjeni sporazum o priznanju krivde, se sporazum iz spisa ne izloča, prav tako se ne izločajo listine, ki izkazujejo predhodno in kasneje preklicano priznanje krivde, kar je primerljivo z že opisanimi procesnimi okoliščinami v obravnavani zadevi.
Pri pravici do starševskega nadomestila gre za pokrivanje primarnega socialnega tveganja starševstva, pri pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek pa je primarnemu socialnemu tveganju dodano še sekundarno socialno tveganje odvisnost od oskrbe drugega. Gre torej za istovrstni dajatvi, ki "pokrivata" isto socialno tveganje starševstva. V sistemu socialne varnosti ni dopustno istočasno prejemanje nadomestil, ki nadomeščata izpad dohodka.
Pravilno je razlogovanje sodišča, da za poseg v tožničino pravico za nazaj toženka ni imela zakonske podlage niti v določbah ZUP niti v določbah ZSDP-1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - dokazovanje neresničnosti datuma, ki je zapisan v vročilnici - vročilnica kot javna listina - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročilnica ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. S prepričljivejšim dokazom je tako mogoče dokazati tudi, da vročitev ni bila opravljena. Povratnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Pritožbeno sodišče je verjelo iskreni in prepričljivi izpovedbi zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je povedal, da ni prejel niti obvestila o prispelem pismu niti tožbe. Zakoniti zastopnik tožene stranke je pojasnil, da bi tožbo z veseljem sprejel in se v postopku branil ter da se je takoj, ko je s strani tožeče stranke dobil račun in predlog za poravnavo, odločil, da se bo pravdal in s tem stališčem seznanil svojega pooblaščenca. Pritožbeno sodišče mu verjame, saj njegovo izpovedbo potrjujeta dopisa pooblaščenca tožene stranke tožeči stranki iz faze predpravdnega postopka (prilogi A29 in B7), s katerima je tožena stranka po pooblaščencu obrazloženo nasprotovala zahtevku tožeče stranke in tožeči stranki predložila zahtevano dokumentacijo. Zakoniti zastopnik tožene stranke je zaslišan potrdil tudi pritožbeno navedbo, da tožena stranka po prejemu obvestila o prispelem pismu vedno dvigne pisanje v roku 15 dni in se ne poslužuje tega, da bi do vročitve prišlo na podlagi fikcije. Da se tožena stranka ne poslužuje vročanja na podlagi fikcije, pa potrjuje tudi vročilnica z dne 21. 3. 2022 o vročitvi zamudne sodbe toženi stranki, iz katere je razvidno, da je tožena stranka osebno prevzela zamudno sodbo.
ZPIZ-2 člen 13, 13/1, 16, 16/1, 22, 22/1, 22/3, 159, 159/1.. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 8, 9, 10, 10/2.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovanje v tujini
V 7. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je določeno, da za obvezno zavarovanje zaposlenih oseb in oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, velja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere se delo oziroma samostojna dejavnost opravlja, če v 8. ali 9. členu tega sporazuma ni določeno drugače. Skladno z navedeno določbo je torej pri odločanju o lastnosti zavarovanca v Republiki Sloveniji potrebno uporabiti določbe zakonodaje, ki velja v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v tem primeru pravilno uporabila določbo prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, saj so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za vključitev tožnika v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji.
Ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje prezrlo izvedensko mnenje v delu, ko izvedenec ni izključil možnosti, da je oškodovanka poleg alkohola zaužila še kaj drugega (zdravila, prepovedane droge), češ da se je oprlo zgolj na splošno podano izjavo izvedenca, da t.i. droge za posilstvo ne spadajo med droge, ki bi se uživale rekreativno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sklep namreč povzelo tudi izvedenčeva pojasnila glede učinkov, do katerih lahko pride z sočasno uporabo nekaterih drog in zaužitjem alkohola, ki lahko ustvarijo pogoje za spolno zlorabo ("blackout", zmedenost, huda omamljenost, nesposobnost ocenitve položaja, povečan libido, nezmožnost koordinacije gibanja), vendar je ob tem jasno poudarilo, da izvedenec na prepovedane droge ne more sklepati z zanesljivostjo.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dokaznima predlogoma obrazložilo, da je izvedenka psihiatrične stroke izdelala mnenje po pregledu celotnega spisa, pregledu oškodovanke in mladoletnika B.B. ter na podlagi izvedenskega mnenja sodne medicine, kar je po oceni pritožbenega sodišča razvidno tudi iz njene izpovedbe. Pravilno je opozorilo tudi, da natančnih podatkov o zaužitem alkoholu ni, saj niso bile nikomur odvzete telesne tekočine, o sami opitosti pa so priče in mladoletniki povedali šele po več mesecih od dogajanja, ob tem, da so alkohol uživali vsi in ni pričakovati, da bi se natančno spomnili, kdo je koliko spil. Utemeljeno je navedlo, da se glede na podatke sodnega spisa pri oškodovanki ne da zanesljivo ugotoviti njene stopnje alkoholiziranosti, niti vsebnosti prepovedanih drog.
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da tudi v kolikor bi izvedenka ugotovila zgolj slabše obvladovanje oškodovankinega ravnanja pri slednji, bi to ne pomenilo, da je bila v stanju, zaradi katerega se ne bi mogla upirati. Kakor je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pri kaznivem dejanju spolne zlorabe slabotne osebe bistveno, da oškodovanka zaradi stanja v katerem je, ni možna dajati odpora, iti pa mora za nemoč, vključno s popolno odsotnostjo upora.
Mladoletniki so z ravnanjem, kakor je opisano na 13. in 14. strani izpodbijanega sklepa, izpolnili vse zakonske znake kaznivega dejanja po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 176. člena KZ-1, pri čemer ni potrebno, da bi za omenjene posnetke pridobili kakršnokoli premoženjsko korist, temveč zadošča že njihovo pridobivanje, proizvajanje, razširjanje, uvažanje, izvažanje ali ponujanje teh posnetkov na drugačen način.
ZPP člen 213, 243, 254, 254/3.. ZZVZZ člen 85.. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 125/1, 126, 126/1.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - zavrnitev dokaznih predlogov - nejasnosti v izvedenskem mnenju - stroški upravnega postopka - delna razveljavitev sodbe
Pritožbenega sodišča mnenje izvedenca v delu, ko je slednji ocenil, da je prvotožnik zmožen za delo, ne prepriča. Po oceni pritožbenega sodišča je utemeljena pritožbena graja, da izvedensko mnenje ni jasno, zakaj za sporno obdobje prvotožniku bolniški stalež ni priznan, kljub temu da se zdravstveno stanje prvotožnika od takrat, ko mu je bil odobren bolniški stalež, pa do operacije naj ne bi spremenilo.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - pristojnost okrajnega sodišča - osebni stečaj fizične osebe
V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS za postopke, povezane s postopkom osebnega stečaja, določba 6. točke 483. člena ZPP in smiselno enako določba 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP ne velja, če ni podan kateri od drugih razlogov iz 481. do 484. člena ZPP za uporabo pravil v gospodarskih sporih, kar pa zaenkrat ni podan.
Presoja utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je vezana izključno na presojo obrazloženosti ugovora in ne na presojo njegove vsebinske utemeljenosti. Pritožbene navedbe, s katerimi upnica utemeljuje svoj zahtevek za plačilo terjatev po izdanih računih in vsebinsko nasprotuje dolžničinim ugovornim navedbam, ter pritožbi predloženi dokazi pa v postopku odločanja o obravnavani pritožbi niso relevantni in bodo lahko predmet presoje šele v nadaljnjem pravdnem postopku.
litispendenca - ureditev razmerja med solastniki - solastniki - soglasje solastnikov - redno vzdrževanje stvari - skupna lastnina - spor o deležih lastnikov - določitev deleža na skupnem premoženju
Napačno je stališče, da je ureditev razmerij med skupnima lastnikoma mogoča šele po določitvi deležev na skupnem premoženju s strani pravdnega sodišča.
ZPP člen 154, 154/3, 158, 158/1. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2, 206/3.
odmera pravdnih stroškov - delni umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - načelo uspeha v pravdi - razlastitveni postopek - odškodnina zaradi razlastitve
Ko gre za umik tožbe v zvezi z nepremičnino parc. št. 3598, pritožbeno sodišče pritrjuje, da gre za opisano izjemo iz drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP, ko torej tožeča stranka v primeru umika tožbe ni dolžna plačati stroškov toženi stranki: tožena stranka je namreč med pravdo izvedla postopek razlastitve, posledica tega bo odškodnina za razlaščeno nepremičnino. Umik tožbe v zvezi z drugima dvema nepremičninama (parc. št. 3597 in 3599) pa nima direktne povezave z razlastitvijo.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - trajanje pripora po izreku sodbe - podaljšanje pripora ob izreku sodbe - nepravnomočna kazenska obsodilna sodba
Za vsako fazo kazenskega postopka ZKP vsebuje posebne določbe o odreditvi, podaljšanju in odpravi pripora. Odločanje o priporu v fazi preiskave je urejeno v 202. do 206. členu ZKP, v fazi po vložitvi obtožnice do razglasitve prvostopenjske sodbe v 207. členu ZKP, v fazi po razglasitvi prvostopenjske sodbe v 361. členu ZKP, v fazi odločanja o pritožbi zoper sodbo o glavni stvari pa še v 394. členu in sedmem odstavku 392. člena ZKP. Tako določbe 207. člena ZKP urejajo odločanje o priporu po vloženi obtožnici do izreka sodbe sodišča prve stopnje. Navedena določba nalaga senatu, da mora po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še podani ali pa pripor odpravi. Senat mora torej preizkus opraviti vsakič po preteku dveh mesecev od zadnjega preizkusa, ne glede na to, kdaj je zadnji sklep postal pravnomočen. V tem roku ga mora opraviti tudi, če je bil v vmesnem času predlog za odpravo pripora zavrnjen. Določbe 361. člena ZKP, kot je to že predhodno navedeno, pa urejajo vprašanja odreditve, podaljšanje in odprave pripora po izreku sodbe sodišča prve stopnje. V šestem odstavku 361. člena ZKP je določeno, da sme pripor, ki je bil odrejen ali podaljšan po določbah prejšnjih odstavkov tega člena trajati do nastopa kazni, vendar najdalj do izteka kazni, izrečene v sodbi sodišča prve stopnje.
ZKP torej za razliko od 207. člena v 361. členu ne vsebuje izrecnih določb o tem, da je izvenobravnavni senat tudi brez predloga strank dolžan preizkušati obstoj pripornih razlogov po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu. Določba drugega odstavka 207. člena ZKP o dolžnosti preizkušanja pripora po uradni dolžnosti, se torej nanaša izključno na čas od vložitve obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje. In ne torej tudi na čas od izreka sodba sodišča prve stopnje dalje. Podlaga za podaljšanje pripora (glede obstoja utemeljenega suma) po izreku prvostopenjske sodbe in do njene pravnomočnosti ni več obtožnica, temveč izrečena (nepravnomočna) obsodilna sodba (tako načelno pravno mnenje, občna seja Vrhovnega sodišča RS, 19. 12. 2000, Pravna mnenja 2/2000, stran 7).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 127, 129.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 12, 12/1.. ZUP člen 42, 129, 129/1.
nujno zdravljenje - povračilo stroškov - zdravila - dedovanje premoženjske pravice
Tožnica ne uveljavlja zase pravic iz zdravstvenega zavarovanja, temveč uveljavlja povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi zdravljenja zavarovanca v tujini. Kot dedinja po pokojnem zavarovancu uveljavlja izvedeno premoženjsko pravico iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki je v trenutku smrti pokojnega prešla nanjo.
Tožnica uveljavlja pravno korist, ki jo ima kot dedinja po pokojnem zavarovancu, ki je bil v času nujnega zdravljenja upravičen do določenih pravic skladno z veljavnimi predpisi. Omenjeno pa je predmet vsebinske obravnave zadeve, ki pa jo tožena stranka ni opravila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00067853
OZ člen 169, 179, 352, 352/1. ZPP člen 184, 184/1.
povrnitev nepremoženjske škode - skaženost kot pravni standard - brazgotine - estetska motnja - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - sukcesivno nastajajoča škoda - vedenje o obsegu škode - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zaključek zdravljenja - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - obseg povrnitve premoženjske škode - načelo popolne odškodnine - osnova za izračun prikrajšanja - bruto ali neto znesek - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - akontacija dohodnine - plačilo akontacije - plačilo socialnih prispevkov - aktivna legitimacija - sklepčnost tožbe
Pritožnica pravilno izpostavlja, da je škoda zaradi izgubljenega zaslužka sukcesivno nastajajoča škoda, torej škoda, ki nastaja postopno, daljše časovno obdobje. Ta škoda je lahko v posameznih izplačilnih obdobjih različna, nastane ali sploh ne. Ni nujno, da je ob posameznem izplačilu jasno, kolikšna škoda je nastala, ali še bo nastala, se bo povečevala, koliko časa bo nastajala. Za tak primer gre v obravnavanem primeru, ko je tožnica določena obdobja delala s skrajšanim delovnim časom, poskusila delati s polnim delovnim časom; v času zdravljenja je z delodajalcem sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Šteti je zato treba, da se je tožnica s škodo seznanila oz. imela možnost, da se z njo seznani, šele ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi (dne 5. 9. 2018), ki časovno sovpada z zaključkom zdravljenja. Tedaj je vedela, da bo prenehala dobivati nadomestilo plače, in je imela realno možnost oceniti obseg izgube na zaslužku. V obravnavanem primeru je torej škodo zaradi izgube na zaslužku, nastalo do zaključka zdravljenja, kljub mesečnemu izplačevanju plače, treba obravnavati enotno. Iz zgoraj navedenih razlogov ni mogoče pritrditi pritožnici, da so bile okoliščine, na osnovi katerih bi tožnica prvi znesek prikrajšanja lahko izračunala, znane že pri mesečnem izplačilu dohodka za junij 2016 in da bi ob ustrezni skrbnosti lahko mesečno izračunavala svoje prikrajšanje. V okoliščinah konkretnega primera uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, ne bi bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Ker je od zaključka zdravljenja (septembra 2018) do vložitve tožbe (17. 10. 2019) preteklo manj kot tri leta, terjatev za to obliko premoženjske škode ni zastarana.
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine izgube na zaslužku pravilno izhajalo iz bruto zneskov plače in nadomestila plače. Le takó ugotovljena odškodnina zagotavlja takšen premoženjski položaj oškodovanke, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ).
Očitek, da je bilo tožnici na račun izgubljenega zaslužka prisojeno več, kot je uveljavljala, ni utemeljen. Materialno pravo, ki je podlaga za izračun, mora sodišče poznati in ni v domeni tožeče stranke, da ga dokazuje ali nanj opozarja. Zato je pomemben v zahtevku uveljavljan znesek odškodnine za tovrstno škodo (6.406,31 EUR), na način izračunavanja škode, ki ga je tožeča stranka uporabila, pa sodišče ni vezano.
Odškodnina zaradi skaženosti je objektivno pogojena glede na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine; priznava se v različnih primerih spremenjene zunanjosti; ne le takrat, ko spremenjena zunanjost vzbuja gnus. V sodni praksi se priznava tudi v primerih sprememb zunanjosti, kakršna je izkazana.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061970
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12.
opravljanje dela v splošno korist - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - vikend zapor
V ponudbi številnih argumentov za ekskulpacijo ignorance pozivov A. in sodišča pritožba nekritično spregleda, da okoliščina, kdaj bo obsojeni nastopil in opravljal delo v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi eventualno imel čas in voljo, da bi delo v splošno korist vendarle opravil, saj bi vsi njegovi interesi morali biti podrejeni izključno izpolnjevanju obveznosti po pravnomočni sodbi.
Sodišče prve stopnje je sprejeto odločitev, da obsojeni ni osebnostno urejen do takšne mere, da bi mu bilo mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja kazni ne bo zlorabil, oprlo na več okoliščin, ki se vežejo tako na njegovo osebnost, kakor tudi na izvršeno kaznivo dejanje, kar je ustrezno pojasnilo.
ZD člen 210, 210/1, 212, 212-1. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - sporna dejstva o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - nadaljevanje prekinjenega postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka na naroku - sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju
Sodišče je izdalo sklep o dedovanju, čeprav je sporni obseg zapuščine in ugovori o vračunavanju daril v dedni delež. Zato je bilo treba sklep o dedovanju razveljaviti.
odškodninska odgovornost direktorja - slamnati direktor
Tudi v primeru, da gre samo za formalnega (slamnatega) poslovodjo, te okoliščine ni mogoče razlagati na način, da je tak poslovodja prost vsake obveznosti v zvezi z vodenjem družbe in s tem vsake odgovornosti za škodo, ki družbi tudi zaradi njegove opustitve ustrezne skrbnosti nastane.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1-3, 38, 38/1-1, 39, 39/1, 40, 40/1, 41, 41/4, 49, 49/5, 49/7. ZPP člen 249.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - pisno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - pisna izdelava izvida in mnenja - nagrada za čas potovanja - potni stroški - nagrada za ogled - brezplačna pravna pomoč - plačilo stroškov iz proračuna
Tožnici je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca medicinske stroke v tem postopku, zato se plačilo izvedenki izplača iz proračunskih sredstev.