spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zbornica kot stranka - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj zbornice ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost).
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 18, 24, 118, 118/1, 118/2, 164.. ZPP člen 154, 154/2, 337, 337/1.. URS člen 33, 74, 74/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - višina plače - datum sodne razveze - denarno povračilo - nedopustne pritožbene novote - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - zmotna uporaba materialnega prava - stroški postopka
Odločitev sodišča prve stopnje je bila sprejeta na seji senata 7. 1. 2022, zato bi sodišče moralo pogodbo o zaposlitvi sodno razvezati s 7. 1. 2022, in ne 10. 11. 2021, torej z datumom zadnje glavne obravnave.
Sistemizacija tožene stranke ni vsebovala delovnega mesta za delavce, ki delo opravljajo v trafikah, prav tako pri toženi stranki ni bilo primerljivih zaposlenih delavcev, saj tožena stranka z vsemi delavci v trafikah sklepa civilnopravne pogodbe. Sodišče prve stopnje je zato kot relevantno izhodišče za določitev plače upoštevalo dogovor strank o plačilu.
Zakonsko podlago za odmero stroškov sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu ima sodišče prve stopnje v določbi prvega odstavka 95. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 92. člena ZKP in ni nobene potrebe za uporabo določb 94. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062739
KZ-1 člen 20, 20/1, 20/2, 134.a, 134.a/1. ZKP člen 18, 358, 358-4, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1, 372-2. URS člen 34, 35, 37, 56.
kaznivo dejanje zalezovanja - sostorilstvo - posredni storilec - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - izključitev kaznivosti - izključitev krivdne odgovornosti - oprostilna sodba - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - snemanje brez privolitve - prestrašenost - občutek ogroženosti - zakonitost pridobitve dokaza - nezakoniti dokazi - pregled telefona - pravice otroka - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - kolizija pravic - kazenska sankcija
Neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev, da obravnavanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti preko tretjih oseb, torej, da obdolženec ne more biti posredni storilec tega kaznivega dejanja po prvem odstavku 20. člena KZ-1. Te trditve pritožba ne obrazloži, temveč le navaja, da obravnavanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega. Takšnemu stališču ni mogoče pritrditi. Ravnanje obdolženih A. A. in B. B., opisano v izreku sodbe, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki sta ga izvršila preko otrok C. C. in D. D., ki sta ju uporabila kot sredstvo za dosego svojih ciljev.
Oškodovanka je opisala občutek strahu in ogroženosti, ki je bil nedvomno večje intenzivnosti, sodišče prve stopnje pa v njeno izpovedbo o tem ni imelo razloga dvomiti in oceniti, da se ni tako počutila. Čeprav obdolženka za zalezovanje ni vedela, ker je bilo prikrito, temveč je zanj izvedela, ko je odkrila vsebino mobilnega telefona hčerke in je bila tako seznanjena s preteklimi tovrstnimi ravnanji, ki so potekali tudi v čas, ko je bila z zalezovanjem seznanjena, ni mogoče sklepati, da to pri njej takšnega občutka ni moglo povzročiti. Oškodovanec, ki je žrtev prikritega zalezovanja, kot se je izvrševalo v tem primeru, namreč nima podlage za sklepanje, da je namen storilca, da ga zalezuje, z njegovo seznanitvijo z zalezovanjem prenehal, zato tudi oškodovanka, ki sta jo obdolženca intenzivno in preko otrok na obravnavan način opazovala in kontrolirala, ni imela razloga za drugačne občutke kot jih je opisala ter za sklepanje, da je slab namen obdolžencev, ki ju je pri tem vodil, z odkritjem zalezovanja prenehal.
Pritožbeno sodišče zato po ponovni presoji teh pritožbenih navedb ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno ocenilo, da je oškodovanka s pregledom in fotografiranjem posnetka zaslona telefona svoje tedaj desetletne hčerke D. D., brez njene vednosti in privolitve, posegla v njeno pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil in posledično do komunikacijske zasebnosti, a da vsak poseg ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je v protipravnem posegu govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo ter da je potrebno dati prednost oškodovankini pravici do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravici do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave, v katero je bilo poseženo z dejanjem, ki ga je oškodovanka zaznala z vpogledom v hčerkin telefon.
Ob obrazloženem manjku naveznih okoliščin obdolženca na Republiko Slovenijo, ob tem, ko je tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno sklepanje, da se je obdolženi tu nahajal le zaradi izvršitve kaznivega dejanja (kar vse pritožbeno ni prerekano), pritožnik ne more računati na uspeh z izpostavljanjem posameznih okoliščin begosumnosti, ki so sicer upoštevane v pritožbeno izpodbijanem sklepu v luči vseh drugih okoliščin.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4.. ZDR-1 člen 32, 40, 40/1, 170, 170/2, 170/4.. ZST-1 člen 3, 3/2.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - povračilo stroškov izobraževanja - konkurenčna klavzula - posebna znanja - odpoved terjatvi - zapadlost terjatve - nasprotna tožba - neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepozen dokazni predlog - pogoj nekrivde
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da toženec ni prekršil konkurenčne klavzule. Pravilno je izhajalo iz tega, da je delo voznika tovornih vozil v osnovi podobno in da je toženec pri tožniku pridobil samo dodatno znanje in izkušnje za prevoz vozil z avtotransporterjem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da usposabljanje za delo voznika tovornega vozila - avtotransporterja pomeni izobraževanje v smislu drugega odstavka 170. člena ZDR-1, katerega je bil tožnik tožencu dolžan zagotoviti in tudi nositi stroške v zvezi z njim, kot je določeno v četrtem odstavku 170. člena ZDR-1. Pravica do kritja stroškov izobraževanja je zakonska pravica delavca, glede katere velja določba 32. člena ZDR-1, ki določa neveljavnost določil pogodbe o zaposlitvi, če so ta v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061397
ZPP člen 81, 81/5, 100, 205. ODZ paragraf 1206. ZPVAS člen 2, 8, 8/2. ZAgrS člen 1.
smrt stranke med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - prenosljivost pravice - prevzem pravde - dedovanje - pravno in procesno nasledstvo - pravica do dedovanja - pravno razmerje - ustavitev postopka - agrarna skupnost - sprejem v članstvo - članstvo v agrarni skupnosti - pogoji za sprejem v članstvo - družba civilnega prava - societas - pogodba civilnega prava - dedovanje članskih deležev - dedovanje premoženjske pravice v naravi - subjektivna sprememba tožbe - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe
Pritožnik je dedič pokojnega tožnika. Gre za univerzalnega pravnega naslednika. Vendar pa to ne pomeni, da so nanj prešle prav vse sestavine zapustnikovega premoženja. Tiste pravice in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso bile prenosljive ali so bile vezane na osebo zapustnika, niso bile predmet dedovanja.
Pokojni tožnik je v tem postopku uveljavljal pravico, ki ni podedljiva in na njegovega dediča ni prešla. Postopka zato z njim ni mogoče nadaljevati, saj do procesnega nasledstva ni prišlo.
ZPP člen 249, 350, 360, 360/1, 365, 365/1, 365/1-3, 366. ZSICT člen 45.
izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - zamuda - znižanje nagrade - plačilo nagrade za opravljeno delo - objektivni pogoj - vrnitev zadeve v nov postopek
Objektivni pogoj za plačilo nagrade in stroškov je torej, da je strokovna organizacija opravila delo, ki ji je bilo naloženo s sklepom sodišča; bistveno je, ali je opravila naloge, ki jih je določilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 11. 11. 2021 in odgovorila na vsa zastavljena vprašanja.
Glede verodostojnosti A. A., ki je bil predlagan za pričo, tudi višje sodišče ne vidi razloga, da se tožeča stranka ne bi smela izjaviti v tretji vlogi, pri čemer je taka izjava namenjena le presoji morebitne verodostojnosti priče, če bi bila ta zaslišana.
Tožeča stranka ima tudi prav, ko navaja, da sme tudi v kasnejših vlogah podati svoja pravna naziranja.
Stališče, da bi strinjanje s pogodbo že v času njene sklenitve lahko podal le zakoniti zastopnik tožene stranke, je novo, poleg tega pa je strinjanje s pogodbo podala pravnica tožene stranke, ki je v postopku sklepanja pogodbe očitno sodelovala kot predstavnica tožene stranke, ne pa kot neka nepooblaščena oseba. Tudi na podlagi 612. člena OZ pridobitelj stvari, dane v zakup, prevzame obveznosti zakupodajalca do zakupnika, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sprememba prostorov, danih v najem, pa je bila predmet najemne pogodbe.
Pomanjkanje sredstev samo po sebi, od dejstvu, da Pogodba ni bila spremenjena ali odpovedana, ne more biti ekskulpacijski razlog za nespoštovanje pogodbe ali njeno neizpolnitev.
Višje sodišče zaključuje, da je tožena stranka (in prej že njena univerzalna pravna prednica v zvezi z najemno pogodbo) kršila Pogodbo, saj zgolj s pridobitvijo popisa potrebnih aktivnosti in stroškovnika za izvedbo investicije ni mogla izkazati, da bi si resno in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika prizadevala za izpolnitev svoje obveznosti.
Do kršitev obveznosti tožene stranke je prišlo v času do 1. 9. 2016, ko je bila lastnica nepremičnine in je še ni prodala stranskemu intervenientu, pri tem pa je vedela za namen vpisa dodatnega oddelka od tedaj dalje. Že takrat bi torej morala pričakovati izgubljeni dobiček, ki je nastal tožeči stranki v nadaljnjih treh šolskih letih, torej od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2019, torej ne glede na to, ali je nepremičnino odtujila v vmesnem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00061503
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 12. ZPŠOIRSP-A člen 1. ZPP člen 184, 184/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. URS člen 22.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - objektivna sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - pravica do poštenega postopka - višina premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - pogoji za dodelitev denarne pomoči - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O zvišanju tožbenega zahtevka, spremembi tožbe ali o zatrjevanem delnem umiku tožbe sodišče prve stopnje ni odločilo, niti se opredelilo v razlogih sodbe. Odločitev o tožbi, ne da bi sodišče predhodno odločilo o njeni spremembi, bi samo po sebi pomenila relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Ker pa v sodbi ni jasnih ugotovitev in razlogov, kaj je bilo predmet odločanja in v okviru katerega tožbenega predloga je sodišče odločalo, je tožnici kršena pravica do poštenega postopka, ker ne ve, o čem je bilo odločeno.
Sodišče prve stopnje se je v nasprotju z materialnopravnimi izhodišči, ki sta jih podala Ustavno sodišče RS in ESČP, nato pa uredil ZPŠOIRSP ter povzela domača sodna praksa, neupravičeno ukvarjalo predvsem z ugotavljanjem razlogov za izbris tožnice iz registra stalnega prebivalstva. Vzrok in odgovornost za zatrjevano škodo zaradi izbrisa, neurejenega statusa in nezaposlenosti je pripisalo tožnici.
Zmotna je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica tudi brez izbrisa ne bi bila upravičena do prejemanja DSP, ker je bila sposobna za delo. Neurejen status tožnice je gotovo vplival na možnost zaposlitve in uveljavljanje socialnih pravic.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - pojem gospodarskega spora - zbornica kot stranka - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj zbornice ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost).
sodba o kaznovalnem nalogu - zanikanje storitve kaznivega dejanja - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu
Obdolženi v pritožbi navaja, da očitanega mu kaznivega dejanja ni storil, vendar to ne more biti predmet obravnave te pritožbe in bo lahko pritožnik takšne pritožbene navedbe uveljavljal v nadaljnjih fazah kazenskega postopka. V obravnavani zadevi bo namreč sodišče prve stopnje glede na to, da je sodbo o kaznovalnem nalogu razveljavilo, razpisalo glavno obravnavo (člen 439 do 443.a ZKP).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00061109
KZ-1 člen 86, 86/8, 220, 220/1.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - nadaljevano kaznivo dejanje - skrb za dom in družino - zdravstveno stanje - finančno stanje - povrnitev škode
V konkretnem primeru na strani obsojenca niso podane takšne okoliščine, ki bi opravičevale alternativno prestajanje kazni.
Ustavno sodišče RS je zavzelo razlago, da sta namen in narava omejevalnega ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja enaka kot pri varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja. Zato je treba glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odreditev ukrepa, analogno uporabiti določbe o tem varnostnem ukrepu (72. člen KZ-1). Sodišče mora tudi pri odreditvi ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja presoditi subjektivne vsebinske pogoje, ki jih kazenski zakonik predvideva za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
Vzroki, ki narekujejo izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, kar skladno s povedanim analogno velja tudi za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP, morajo biti trajne narave, pri čemer ni nujno, da so neodpravljivi. Pri presojanju voznikovih sposobnosti za varno vožnjo motornega vozila se upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki so trajne narave, se pravi okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, zaradi katerih ga je treba izločiti iz prometa kot nevarnega voznika. Ob tem se ne upoštevajo samo tiste osebne lastnosti storilca, ki se razkrijejo le ob presojanju obravnavanega kaznivega dejanja - ni namreč dopustno, da se o sposobnosti storilca za varno vožnjo sklepa samo na podlagi enega dogodka in glede na naravo posledic.
poslovno sodelovanje - plačilo prevoza - razlaga pogodbenega določila - trditveno in dokazno breme - verodostojnost priče
Tožnik je v pritožbi sicer utemeljeno nasprotoval presoji sodišča prve stopnje, da že iz Pogodbe jasno nedvoumno izhaja, da je tožnik upravičen do plačila le za dneve, ko je prevoze dejansko opravljal. Takšnega izrecnega določila v Pogodbi res ni, zato je treba uporabiti dodatno metodo razlage (drugi odstavek 82. člena OZ), v konkretnem primeru logično razlago. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedi priče A. A., ki je izpovedala, da je bil smisel najema zunanjega izvajalca v tem, da je njegovo sodelovanje odvisno od potreb in da je to ceneje od zaposlitve lastnega kadra, če naročil strank ni. Takšna obrazložitev pogodbenega dogovora je tudi po presoji višjega sodišča logična.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00063467
ZZK-1 člen 78, 78/5, 150.. ZIZ člen 250, 254.. SPZ člen 274.. ZPPLPS člen 7.
zaznamba hipotekarne tožbe - hipotekarna tožba - ustanovitev hipoteke - pogodba v obliki notarskega zapisa - nevknjižena nepremičnina - nevpisana zastavna pravica na nepremičnini - publicitetni učinek - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke - zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - načelo zemljiškoknjižnega prednika
Predmet zaznambe hipotekarne tožbe je hipotekarna obveznost oz. terjatev, zaznamba take tožbe se lahko vpiše le pri (vpisani) hipoteki, kot to določa peti odstavek 78. člena ZZK-1
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Iz povzetih ugotovitev tako jasno in nedvoumno izhaja, da pritožbeno izpodbijana odločitev temelji na napačno zavedenem datumu pridobitve storilkinega vozniškega dovoljenja v evidenci kazenskih točk v cestnem prometu, saj storilka ni imela statusa ″voznice začetnice″, kar se je ugotovilo s popravo označitve storilkinega statusa.
preživnina mladoletnih otrok - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - otrokovi stiki
Tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo v postopku postaviti izvedenca pedopsihologa ali pedopsihiatra, ki bi podal mnenje o tem ali je zaupanje otrok predlagateljici dejansko v njuno korist, ni utemeljen. V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, in ki s sodiščem sodeluje tudi v funkciji javnega interesa, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi strokovna ocena delavcev, ki imajo na tem področju specifična znanja.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - razpolaganje dediča z zapuščino - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 213. člena ZD, ko je pravico pritožnika, ki trdi, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, dvignjena z računa zapustnice pred njeno smrtjo, štelo za manj verjetno, in zato njega napotilo na pravdo. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V kolikor so denarna sredstva z zapustnikovega računa dvignjena še v času njegovega življenja in torej zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora (praviloma) tisti, ki trdi, da to premoženje kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.
ločitvena pravica - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev - poimenovanje vloge
Kadar upnik meni, da je bila ločitvena pravica nepravilno priznana, mora to uveljavljati v okviru stečajnega postopka s pravnim sredstvom, ki ga ima na voljo, to pa je ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic in končni seznam preizkušenih terjatev.