ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-1, 71/2-2, 71/2-4, 178, 178/4. ZIZ-L člen 70, 70/3. ZIUZEOP člen 93, 93/1. ZIUPOPDVE člen 121, 121/1.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - odredba sodišča - pravno sredstvo - odlog izvršbe po interventni zakonodaji
Kar se tiče v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin navedenih očitkov, da dolžnica ni imela pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, da spremenjeno vrednost za posamezne nepremičnine ne bo upoštevalo, je dolžnici odgovoriti, da zoper odredbo sicer ni dovoljeno pravno sredstvo (deveti odstavek 9. člena ZIZ), vendar lahko dolžnica nestrinjanje z odločitvijo v odredbi uveljavlja s pravnim sredstvom v postopku uveljavljanja kršitev pravil o prodaji nepremičnin.
ZIUZEOP (Uradni list RS št. 49/2020) z veljavnostjo od 11. 4. 2020 je res v prvem odstavku 93. člena z dnem uveljavitve zakona dalje odložil izvršbo v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ. Vendar, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) v 1. točki drugega odstavka 1. člena od 31. 12. 2020 predpisal odstop od te določbe in v prvem odstavku 121. člena predpisal, da se izvršba odloži v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ z dnem uveljavitve tega zakona, to je z dnem 31. 12. 2020, če je dolžnik fizična oseba. V tretjem odstavku citiranega člena je predpisal veljavnost ukrepa do 31. 1. 2021, pri čemer lahko vlada ukrep podaljša za obdobje treh mesecev. Vlada je odlog podaljšala s sklepoma najprej do 17. 3. 2021 (Uradni list RS, št. 12/21), in nato še do 18. 4. 2021 (Uradni list RS, št. 38/2021). Po tem datumu izvršba ni bila odložena z nobenim predpisom in se je lahko nadaljevala.
snemanje naroka - ugovor zoper zapisnik - razpravno načelo - pravila o dokaznem bremenu - stopnja verjetnosti - dokazna ocena - razlog za zavrnitev predlaganih dokazov - načelo ekonomičnosti - pristranskost sodnika
Drži, da zaslišanja na naroku niso bila snemana, kar pa ni nujno in je ta odločitev v prosti presoji razpravljajočega sodnika (prvi odstavek 125. člena ZPP). Tožnik je bil na naroku zastopan po svojem odvetniku, ugovorov na zapisnik (kar je pravica stranke, drugi odstavek 124. člena ZPP), ki jih sedaj navaja v pritožbi, pa ta ni podal, saj iz zapisnika niso razvidni. Razpravljajoči sodnik je tisti, ki najbolje oceni vtis o pristnosti in verodostojnosti posamezne izpovedbe.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - odgovor na dopolnitev tožbe - neprerekane trditve
Toženec relevantnih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti v pritožbi ne navaja. Utemeljenosti tožbenega zahtevka nasprotuje s podajanjem uvodoma povzetih dejanskih navedb, kar je v sporu majhne vrednosti nedopustno. Tudi sicer se niti te navedbe ne nanašajo na relevantno dejansko stanje.
priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - pravni pouk - izjava o priznanju krivde - prostovoljnost priznanja krivde - razumevanje narave in posledic priznanja krivde - domneva nedolžnosti
Glede na vsebino zapisnika o glavni obravnavi z dne 29. 7. 2022 ni jasno, ali je obtoženec dejansko priznal kaznivi dejanji po obtožnici, saj iz zapisnika ni razvidno, ali je predsednica senata pred sprejemom priznanja krivde opravila presojo, ko jo zahteva določba 285.c člena ZKP, ki je bila v konkretnem primeru še toliko bolj na mestu, saj je bila zoper obtoženca vložena neposredna obtožnica, na predobravnavnem naroku krivde za očitani kaznivi dejanji ni priznal, na glavni obravnavi pa se o očitanih kaznivih dejanjih tudi ni izjasnjeval.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - mestna občina kot pravdna stranka - javna površina - lastninjenje nepremičnin - redna raba nepremičnine - namembnost zemljišča - pretekla raba zemljišča - grajeno javno dobro - ugovor javnega dobra - ogled na kraju samem - skupni deli stavbe - nedovoljena pritožbena novota
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki jih je pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje, so tisti, ki javno dobro razmejijo od pripadajočega zemljišča.
varstvo pred motenjem posesti - zamenjava ključavnice - dejanska oblast nad stvarjo - neposredna in posredna posest - odvzem posesti
V skladu s 426. členom ZPP se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
SPZ v 24. členu opredeljuje pojem posesti. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), posest pa ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).
Dejanska oblast nad stvarjo ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožnica niti z besedico ni nasprotovala presoji sodišča prve stopnje, da bi glede na bilančne podatke plačilo sodne takse zmogla v enkratnem znesku in to takoj. Ker pa skope pritožbene navedbe ne zahtevajo poglobljenega odgovora, se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na jasne in pravilne razloge sodišča prve stopnje.
motenje posesti - motilno dejanje - soposest - dostop do nepremičnine - menjava ključavnice - izročitev ključev vhodnih vrat - vstop v solastno nepremičnino - psihično nasilje - družinsko nasilje - subjektivni rok za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - popolnost tožbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - dokazna ocena izpovedbe prič - dovoljena samopomoč
S tem, ko je sodišče posestno varstvo omejilo le na stanovanjsko hišo, je sodišče prisodilo tožniku manj, kot je bilo zahtevano s tožbenim zahtevkom, ne pa nekaj drugega.
Za pravočasnost tožbe je odločilno, kdaj je tožnik izvedel za motilno dejanje in motilca.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje
V izpodbijanem sklepu je razumsko in logično utemeljena tudi neogibnost in sorazmernost pripora, kar tudi po sodbi pritožbenega sodišča vodi v zaključek, da se obtoženi očitno izmika in noče pristopiti na predobravnavni narok.
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če sodna odločba oz. odločba drugega državnega organa, na podlagi katere se z ZK predlogom zahteva vpis oz. na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi (2. alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1).Nasprotna udeleženca, proti katerima je predlagan vpis, sta se v zemljiško knjigo vpisala na podlagi sklepa o dedovanju po pokojnem. Ker sta njegova univerzalna pravna naslednika, sklep, ki je podlaga za vpis, učinkuje zoper njiju.
Pritožbeno ponavljanje nedovoljenosti, nezakonitosti in protiustavnosti dokazov, ob tem, ko se v tej fazi postopka kot nedopustni štejejo samo dokazi, ki so že na prvi pogled nedovoljeni, ne daje podlage za pritožben zaključek, da so ti dokazi „prima facie“ nezakoniti. Presoja potencialne nezakonitosti dokazov namreč narekuje ugotavljanje drugih dejstev in okoliščin, ki jih bo prvostopenjsko sodišče ugotavljalo na že razpisanem predobravnavnem naroku.
kaznivo dejanje, storjeno v tujini - veljavnost kazenskega zakona za kazniva dejanja, storjena v tujini - veljavnost kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini
Po 2. odstavku 13. člena KZ-1 gre za strogo subsidiarnost univerzalnega načela, saj je poleg pogoja, da se osebo zaloti na ozemlju Republike Slovenije tudi pogoj, da se je ne izroči drugi državi. Ni dvoma, da pogoj "da se ne izroči tuji državi" predpostavlja postopek izročitve oz. predaje. Nenazadnje so v 14. člena KZ-1 (drugi in tretji odstavek) predpisani še dodatni posebni pogoji, ko se storilec ne preganja v R Sloveniji. Pritožnica v obtožnem predlogu ali/in v postopku pred njegovo vložitvijo ni zatrjevala, da v obravnavani zadevi ne gre za primere, določene v drugem in tretjem odstavku 14. člena KZ-1 kot tudi, da je bil sprožen postopek za predajo obdolženca, v katerem bi se ugotovilo, da tuja državna ne zahteva izročitve, ne sprejme izročitve ali pa izročitev ni mogoča, itd. V obravnavni zadevi gre za kaznivo dejanje prikrivanja, zato je njena bojazen, da bi posamezna država lahko postala "zatočišče nevarnih delinkventov", odveč, saj se za pregon hudih kaznivih dejanj po mednarodni pogodbi ali po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost, uporablja tretji odstavek 13. člena KZ-1, ko se storilca preganja v vseh državah, ne glede, kje so storjena.
Ker pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v predlogu ni zatrjeval nobenih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi sodišče plačilo sodne takse lahko odložilo za dalj časa, neutemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je plačilo preostanka sodne takse vezalo na 24 mesecev po pravnomočnosti sklepa o odlogu plačila sodne takse.
obnova kazenskega postopka - dopustnost obnove postopka - odpoved pravici do pritožbe - sodba brez obrazložitve
Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo že prvostopno sodišče, je obnova kazenskega postopka dopustna zgolj v zakonsko natančno določenih primerih (prvi odstavek 410. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP), kot je to sicer povzeto tudi v točki 3 izpodbijanega sklepa.
Iz vizualne primerjave primerjave podpisov na vročilnicah o osebnih vročitvah plačilnega naloga, sklepa o izvršbi s predlogom, izpodbijanega sklepa o ugovoru ter pooblastilu odvetniški družbi, ki ne zahteva posebnih specialističnih znanj, ampak ostro oko, nekaj smisla za obliko in sposobnost primerjanja, je mogoče ugotoviti, da so ti podpisi zelo podobni oziroma ni mogoče na prvi pogled ugotoviti vidnih očitnih razlik med podpisi.
ZFPPIPP člen 61. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka. S strani upnikov ZPIZ in ZZZS (pritožnikov) v prijavi terjatev predložena seznam izvršilnih naslovov navedene zahteve v celoti izpolnjujeta. Upnika razpolagata za uveljavljanje svojih terjatev z izvršilnim naslovom. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da pripravi za oba upnika (zavoda) sezname izvršilnih naslovov davčni organ, prijavo v stečajni postopek pa opravita zavoda sama.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - posebna pritožba - rešitev predhodnega vprašanja - smotrnost prekinitve postopka - obrazložitev razlogov
Po določilu 41. člena SPZ se lastninska pravica z dedovanjem pridobi v trenutku zapustnikove smrti. Če bi toženka v postopku I P 000/2021 uspela z zahtevkom na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, s katero je tožnica do celote postala lastnica na spornih nepremičninah, ter bi se te vknjižile na pokojno A. A., bi toženka ob njeni smrti kot dedinja na njih pridobila solastninsko pravico. Uspeh v postopku bi tako vplival na razrešitev predhodnega vprašanja glede obstoja (so)lastninske pravice toženke na nepremičninah, iz katerih bi se po tožbi morala izseliti. V obravnavanem postopku bi toženka v primeru uspeha s tožbo lastninsko pravico kot dedinja in univerzalna pravna naslednica imela že ob zaključku postopka. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da odločitev v zadevi I P 000/2021 ne rešuje izpostavljenega predhodnega vprašanja toženkinega in tožničinega lastništva nepremičnin, se do vprašanja smotrnosti prekinitve ni opredelilo.
ZPP člen 481, 481/1-1, 482, 482/2. ObrZ člen 31, 33, 34, 34/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - subjektivni in objektivni kriterij - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - plačilo članarine - civilnopravno razmerje
V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je tožeča stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno-podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava.
Gre za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče, zato v obravnavanem primeru tudi po objektivnem kriteriju ne gre za gospodarski spor.