stvarna pristojnost - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - spor iz delovnega razmerja - nepristojnost
Četudi tožeča stranka v trditveni podlagi tožbe navaja, da je vtoževane zneske toženi stranki plačala na podlagi pogodbe civilnega prava, je za odločitev o pristojnosti ključno, da je njena terjatev dobila podlago v pravnomočni odločitvi delovnega sodišča, da je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje.
Tožnik se je dela lotil z za lastno varnost neskrbnim načinom in s tem prispeval k nastanku škode. Ker imajo poleg delodajalca tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in delo opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo, ni materialnopravno pravilna porazdelitev odgovornosti v sodbi sodišča prve stopnje, ampak narekuje pravilna uporaba materialnega prava (tretji odstavek 153. člena OZ) tožnikov prispevek v višini 33 odstotkov, kot se zavzema toženec v pritožbi.
Toženec v pritožbi pravilno navaja, da odločitev tožnika o neuveljavljanju pravice do starostne pokojnine ne more biti v breme toženca. Oškodovančeva dolžnost zmanjševanja škode je eno od načel odškodninskega prava, ki je uzakonjeno v 171. členu OZ.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - strokovni pregled
Glede na nevarnost, ki jo za udeležence v prometu predstavljajo vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, odvzem krvi in izvedba strokovnega pregleda v navzočnosti policista nista pretirana posega v osebnostne pravice obdolženega.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen - višina določene kazni
Pritožnica, ki opozarja, da je bil obdolženi neenakomerno obravnavan glede na drugo kazensko zadevo, v kateri je bil obdolženemu za enak primer izrečena nižja stranska denarna kazen, ne more biti uspešna, saj je po oceni pritožbenega sodišča izrečena stranska denarna kazen v obravnavani zadevi povsem pravična.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00063679
ZDR-1 člen 162, 162/4.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.. ZJU člen 16.. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 31.
Tožena stranka je ravnala protipravno, ko tožeči stranki po vrnitvi na delo 29. 1. 2019 oziroma po 31. 12. 2018 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017. Tožena stranka se svoje odgovornosti za škodo ne more razbremeniti z zatrjevanjem, da je ravnala v skladu z zakonom, tj. z zakonom, s katerim je kot država (v tem individualnem delovnem sporu je država tudi delodajalec) nepravilno prenesla določbo Direktive. Država ne sme imeti koristi od kršitve prava unije na škodo delavca. Ravnanje tožene stranke je bilo zato protipravno, čeprav je bilo v skladu z ZDR-1.
Odvetniška tarifa (2003) člen 19,. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 37, 37/2, 42. ZOdvT člen 19.
stroški zagovornika - nagrada za zastopanje na naroku - zasliševanje prič - več prekrškov - pojasnila o uporabi tarife
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da Pojasnila k tarifnim številkam, dana s strani Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ne zavezujejo sodišča, da jih pri razlagi določb tudi upošteva.
Prav tako pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da zagovorniku pripada le nagrada za zagovor obdolženca na narokih, ne pa tudi za zaslišanje vsake izmed prič. K takšni razlagi napotuje dikcija v času opravljene storitve veljavne OT, ki določa nagrado izrecno za zagovor obdolženca na narokih, torej kot eno procesno dejanje.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper premoženje - ovira za odpust obveznosti - izbris iz kazenske evidence - pravilnost podatkov iz kazenske evidence
Dejstvo rehabilitacije stečajnega dolžnika za kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, kar dejansko pomeni izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče v stečajnem postopku ne more in ne sme ugotavljati drugače, kot izključno na podlagi podatkov iz kazenske evidence. Predvsem pa stečajno sodišče ni pristojno za presojanje in odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker tega vprašanja ni mogoče rešiti v stečajnem postopku, tudi ne more biti pravno upoštevna pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo pred izdajo zavrnitvenega sklepa dolžnici dati možnost, da se izreče o nameravani odločitvi ter sanira morebitne nepravilne vpise v kazenski evidenci.
ZPP člen 13, 78, 80, 339, 339/1, 343, 343/4.. ZDSS-1 člen 21.
prekinitev postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zakoniti zastopnik - ničnost sklepa organa - ničnost vpisa v sodni register - predhodno vprašanje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa - nedovoljena pritožba
Odločitev sodišča v tem sporu o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanj o ničnosti skupščinskih sklepov o tožnikovi razrešitvi s funkcije direktorja toženke in posledičnih registrskih vpisov. Morebitna ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti odpoklica s funkcije poslovodje še ne predpostavlja samodejne posledice oživitve funkcije poslovodje in tudi ne oživitev delovnega razmerja, ki je prenehalo v povezavi z odpoklicem (prim. VIII Ips 105/2018 in VIII Ips 47/2019). Sodišče prve stopnje je določbo 13. člena ZPP oziroma 21. člena ZDSS-1 nepravilno uporabilo, to pa je imelo vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062851
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prikrajšanje delavca za pravico - plačilo prispevkov za socialno varnost - neplačilo - višina neplačanih prispevkov
Iz opisa očitanega dejanja je jasno razvidno, katerim delavcem in v katerem časovnem obdobju prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso bili plačani. Na ta način sta subjekt in vsebina prikrajšanja v zadostni meri specificirana ter obdolžencu omogočata tudi ustrezno obrambo. Višina neplačanih prispevkov oziroma osnove za njihov obračun pa za ugotovitev obstoja prikrajšanja pravic delavcev ni odločilna in ni zakonski znak, zato izostanek te navedbe v opisu kaznivega dejanja ne pomeni nezadostne in neustrezne konkretizacije očitanega kaznivega dejanja.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da ugotovljena dejstva dokazujejo, da je bila Najemna pogodba nična, s čimer je ugovor tožene stranke zoper plačilo najemnine po nični pogodbi utemeljen. Zato se ne bo konkretno opredeljevalo do pritožbenih navedb glede vprašanja sofinanciranja izgradnje transformatorske postaje, s katerim se sodišče prve stopnje niti ni konkretno ukvarjalo, saj je odločitev utemeljilo na drugih dejstvih, kar pomeni, da dejstva, s katerimi se je ukvarjala tožeča stranka, za odločitev o pritožbi niso odločilnega pomena, kot je v odgovoru na pritožbo izpostavila tudi tožena stranka.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - znižanje odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - sprememba sodbe na drugi stopnji
Očitno je sodišče prve stopnje prevelik pomen pripisalo temu, da je izvedenec tožničino zmanjšanje življenjskih aktivnosti ocenil na 20 odstotkov. Vendar so bistvene konkretne prizadetosti, oviranosti in težave oškodovanke, ne pa ocenjeni odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je lahko le v orientacijsko pomoč.
sprememba tožbe - poseben sklep o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je tretje toženki, ki je podala odgovor na predlagano subjektivno spremembo tožbe, stroške odmerilo s sklepom z dne 30. 3. 2022 z obrazložitvijo, da je tretje toženka podala odgovor na predlagano subjektivno spremembo tožbe in je po prejemu sklepa z dne 23. 3. 2022 priglasila stroške postopka. Pravilno opozarja tožnica v pritožbi, da je tretje tožena stranka že v vlogi odgovor na (spremenjeno) tožbo z dne 14. 2. 2022, s katero je izrecno nasprotovala spremembi tožbe, tudi priglasila stroške vloge. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje lahko o stroških postopka tretje toženke odločilo že v sklepu z dne 23. 3. 2022 in ni bilo razloga za izdajo posebnega sklepa o stroških tretje toženke.
URS člen 22, 23. ZIZ člen 38, 38/1, 225, 225/2, 225/4. ZPP člen 152.
pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nedenarna obveznost - predujem za kritje stroškov - sklep o plačilu predujma - namen izvršilnega postopka - izvršba zaradi dosege dejanj - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izvršilni stroški - oprava dejanj na dolžnikove stroške
Upnik je pridobil izvršilni naslov in je sodišče na njegovi podlagi dovolilo izvršbo za dosego nadomestnega dejanja, založen pa je bil tudi predujem v skladu z drugim odstavkom 225. člena ZIZ. Sedaj je nadaljevanje postopka stvar upnika, ki ga je sodišče pooblastilo, da na dolžnikove stroške izvedbo del zaupa nekomu drugemu. To, da navedena določba govori o dolžnikovih stroških, seveda še ne pomeni, da bi upnik izvedbo potrebnih del vnaprej plačeval iz založenega predujma, običajno je namreč, da v sodnih postopkih vnaprej stroške plača sama stranka (tako npr. prvi odstavek 38. člena ZIZ in 152. člen ZPP). Besedna zveza »na dolžnikove stroške« pomeni, da bo stroške teh del, ko se bo napravil končni obračun in ko bo sodišče preverilo upravičenost stroškov, ki (in ko) jih bo priglasil upnik, kril dolžnik. Namen predujma je zgolj ta, da si upnik s tem zagotovi, da bo stroške opravljenih del res pokril dolžnik in da mu ne bo treba na koncu še predlagati izvršbo za izterjavo tako nastalih stroškov. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca. Bistveno je torej, da se po opravljenih dejanjih preveri upravičenost priglašenih stroškov in šele na tej podlagi s sklepom tudi odmerijo nadaljnji izvršilni stroški, potem pa se priznani stroški nakažejo iz založenega predujma upniku. Vse to v ničemer ne omejuje pravice upnika do učinkovite izvršbe: kot je že bilo rečeno, je v trenutni fazi postopka realizacija izvršilnega naslova v rokah upnika. Iz že opisanih razlogov pa upnik stroškov, ki mu bodo s tem nastali, ne more črpati iz predujma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061409
ZIZ člen 42, 42/2, 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 98, 98/1, 99, 283, 397, 514.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - spor med družbeniki - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - verjetnost obstoja terjatve - sklic skupščine - veljavnost sklica skupščine - prekinitev - odpoklic poslovodje - vročanje pravni osebi - vročitev sklepa - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zastopanje pravne osebe
Oblikovanje nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo je stvar družbene pogodbe in če ni oblikovan, njegovo vlogo opravljajo družbeniki. ZGD-1 v določbah o družbi z omejeno odgovornostjo napotuje na uporabo 283. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje se je zato materialnopravno pravilno sklicevalo na ta člen.
Družbeniki že po zakonu zastopajo družbo, razen če se jim upravičenje za zastopanje odvzame. A. A. je zato, tudi na podlagi izpodbijanega sklepa skupščine o podelitvi pooblastila za vodenje poslov v toženki, ne pa zgolj zaradi tega, saj je edina preostala družbenica, upravičena zastopati toženko.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da družbenik ne more samovoljno, mimo določil družbene pogodbe, odločati o spremembi pogodbeno določenega roka prekinitve skupščine, če o tem ne doseže sporazuma s sodružbenico.
razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - napotki pritožbenega sodišča - vezanost sodišča prve stopnje na materialnopravno mnenje sodišča druge stopnje - pravno nasledstvo - pripojitev - vpis pripojitve v sodni register - izpisek iz sodnega registra - izbris vpisa - vezanost na pravnomočni sklep - učinek pravnomočnosti sklepa
Kljub temu, da višje sodišče sodišču prve stopnje vrne zadevo v novo sojenje, pa sodišče prve stopnje ni vezano na pravna stališča in dejanske zaključke, ki jih je v isti ali kateri koli drugi zadevi že podalo višje ali katerokoli drugo sodišče (pa tudi na svoja iz razveljavljene sodbe ne), seveda pa mora argumentirano razložiti, zakaj se z njimi ne strinja. Ta možnost oziroma pravica (kot izraz načela neodvisnosti iz 125. člena Ustave Republike Slovenije) je še toliko večja, kadar v prvem sojenju niso bili presojeni vsi dokazi, ki so bili izvedeni, pa ti kažejo na drugačne pravne zaključke.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški zdravljenja - odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - zdravljenje v tujini
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zdravljenje v tujini.
DZ člen 67, 74, 74/1, 74/2, 83, 83/1, 290, 290/1, 290/2, 303, 305.. ZPP člen 5, 8, 185, 236a, 285, 362.. ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - načelo enotnosti skupnega premoženja - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - darilo - sprememba tožbe - pravica do izjave - neizvedba dokaza - zaslišanje priče - pisna izjava priče - verodostojnost priče - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - materialno procesno vodstvo - napotki pritožbenega sodišča
Odločitev, da se sprememba tožbe dovoli, je potrebno podpreti tudi kot smotrno z vidika celostne rešitve spornih pravnih razmerij med pravdnimi strankami. Tak zaključek narekuje že nedeljiv materialnopravni pojem skupnega premoženja, ki zahteva, da se vse enote, ki v to premoženje sodijo, obravnavajo celovito in se določi enotno prispevno razmerje obeh partnerjev pri vseh predmetih skupnega premoženja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe (52. člen ZIZ), saj je bilo dolžniku vabilo za opravo naroka pravočasno vročeno.
Ker je pravilna ugotovitev pravnomočnosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, ki so podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odločilno dejstvo za izdajo izpodbijanega sklepa, glede na navedbe v pritožbi pa se pojavlja precejšen dvom v pravilnost teh ugotovitev o pravnomočnosti odločbe, na kateri temelji izpodbijani sklep, pa je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je ocenilo, da glede na naravo postopka in okoliščine primera samo ne more izvesti dokaznega postopka.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - kontradiktoren postopek - veriženje
Pri odločanju o dopustnosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče opira zgolj na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, le ti pa so vpisani na podlagi pravnomočnih odločb, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen (saj odločbe in plačilni nalogi ne bi mogli postati pravnomočni, če ne bi bili pravilno vročeni). Zato v predmetnem postopku pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena izjava storilca o prekršku oziroma o prekrških, v zvezi s katerimi je že bilo pravnomočno odločeno o njegovi odgovornosti, kontradiktornost pa se zagotavlja v prekrškovnem postopku, postopek odločanja o predlogu za odložitev pa ni več postopek o prekršku.