sodna določitev meje - mejni spor - močnejša pravica - zadnja mirna posest - zadnja soposest - občasno izvrševanje posesti - izključna posest - pravična ocena - kriteriji za ureditev meje - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Ker je bilo zadnje mirno stanje posesti tako, da so pot uporabljali tako prvi in drugi predlagatelj kot prvi in drugi nasprotni udeleženec in nihče ni nikogar izključeval iz posesti, sodišče meje ni moglo urediti po kriteriju zadnje mirne posesti.
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov. Sodišče je pri svoji presoji vezano na trditveno podlago strank, ki je izvedeni dokazi, kot je zaslišanje priče oz. stranke, ne morejo nadomestiti.
Sodišče mora opraviti ustrezno tehtanje interesov pravega lastnika nepremičnine na eni strani ter na drugi strani dobrovernega tretjega kot pridobitelja. Vendar pa se lahko to tehtanje opravi le ob podanosti ustrezne trditvene podlage. Te pa toženka ni podala.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7, 8, 243, 360, 360/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - parkirišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - namembnost zemljišča - izvedensko mnenje - prostorski akti - lokacijska informacija - urbanistični red - ugovor javnega dobra - javne površine - družbena lastnina - lastninjenje družbenih nepremičnin - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - bistvene pritožbene navedbe
Namembnost zemljišča mora biti utemeljena kumulativno z urbanističnega in dejanskega vidika.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - posestno varstvo soposestnika - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - soposest dela nepremičnine - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje mirno posestno stanje - opis motilnega ravnanja - spreminjanje dotedanjega načina uporabe - trditvena podlaga - neprerekana dejstva - nesporna dejstva - poslovna stavba - dokazna ocena - možnost dostopa do prostorov - preprečitev - neznatne ovire
Ekonomski interes je treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic. Pravni interes kot posledica pomanjkanja ekonomskega interesa zato ni podan (le) v primeru, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
SPZ člen 35. ZIZ člen 272. ZPP člen 212, 213, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - motenje soposesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - posestno varstvo stvarne služnosti - zadnje mirno posestno stanje - sprememba posestnega stanja - opis motilnega ravnanja - ponavljajoče se motilno dejanje - nadaljevano motilno dejanje - obseg posestnega varstva - izključna posest - obstoj stvarne služnosti - služnost uporabe dvorišča za dostop z vozili - opredelitev vsebine služnosti - dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena zavrnitev substanciranega dokaznega predloga - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - prosta presoja dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev načela kontradiktornosti postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - postopek za mirno rešitev spora - neuspela pogajanja - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice - dopolnitev dokaznega postopka - prednostna zadeva
Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze in načelna dolžnost sodišča, da te dokaze izvede. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1) nepotreben, ker je dejstvo že dokazano; 2) nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno; 3) popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4) prepozen, pavšalen ali nesubstanciran.
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za zaslišanje priče zavrnilo z obrazložitvijo, da je priča na predhodnem naroku kot lastnik nepremičnine parc. št. 1040/9 in služnostni zavezanec sodelovala pri pogajanjih o mirni rešitvi spora. Takšen razlog ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev dokaza z zaslišanjem priče. Če je sodišče prve stopnje menilo, da priča ne sme sodelovati na poravnalnem naroku, bi moralo njeno prisotnost preprečiti. Ko tega ni storilo, pa bi moralo pričo zaslišati, nato pa dejstvo, da je sodelovala na naroku in se na njem morda seznanila s kakšno okoliščino, ki je vplivala na njeno izpoved, oceniti skladno z načelom proste presoje dokazov.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 19, 20, 20/2, 20/3, 24, 35. SZ-1 člen 5, 32. SZ člen 13. SPZ člen 113. ZPP člen 337, 337/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine - podstrešje - splošni skupni del - posamezni del stavbe - denacionalizacijska odločba - pravica uporabe na skupnih delih - pravica souporabe - domneva o skupnih delih stavbe - skupni prostor - stvar, izvzeta iz pravnega prometa - sporazum etažnih lastnikov - sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov - določitev načina rabe nepremičnine - pravni prednik - priposestvovanje - verjetnejša pravica - prepozne navedbe - zavrnitev dokaznega predloga
Dogovor o določitvi rabe dela stavbe ne pomeni spremembe pravne narave tega dela stavbe iz skupnega v več posameznih delov v izključni lasti posameznih etažnih lastnikov. Dejanska ureditev določenega dela kaže kvečjemu na ureditev načina rabe stanovanjske hiše v luči (sedanjega) 32. člena SZ-1. Sporazum o načinu rabe skupnih delov etažnim lastnikom ne preprečuje, da uporabljajo točno določen del podstrešja, ki je ohranil status skupnega dela stavbe najmanj od nacionalizacije dalje.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088267
ZCes-1 člen 5, 5/2, 5/2-4. OZ člen 131. SPZ člen 99. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - povrnitev škode - zaščita pred vznemirjanjem - zavrnitev tožbenega zahtevka - lastništvo nepremičnine - odgovornost za škodo - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - vzrok za nastanek škode - teorija o adekvatni vzročnosti - vremenske razmere - kmetijska dejavnost - sanacija ceste - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dokazne ocene - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožnica s pretežnim delom pritožbenih navedb izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. To je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (pritožnica ne trdi, da bi ta prerasla v absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. ali 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), v drugem pa za zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
ZIZ člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 282. SPZ člen 167, 184, 184/1, 191, 205, 207, 207/1, 209, 209/1.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - stečaj odstopnika terjatve - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi
Uveljavitev ločitvene pravice v stečajnem postopku ni nujna (potrebna) za zagotovitev enake obravnave vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Upnik lahko (ima pravno možnost) uveljaviti ločitveno pravico zunaj sodno tako, da po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico sam proda premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, in si iz kupnine poplača svojo terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico.
Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavi (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje ter da se fiduciarna zavarovanja v primeru insolventnosti dajalca zavarovanja zreducirajo (na strani prejemnika zavarovanja - fiduciarja) na takšen obseg pravne oblasti, kot ga poznamo pri zastavni pravici (ki zadošča potrebam zavarovanja). Tako se fiduciarju v primeru fiduciantovega stečaja ali prisilne poravnave priznava nekaj manj kot popolno imetništvo terjatev, in sicer le ločitvena pravica.
Čeprav upnik prijavi terjatev in ločitveno pravico iz prvega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ne izgubi pravice zunajsodno uveljaviti to ločitveno pravico. Povedano pomeni, da kljub prijavi terjatve in ločitvene pravice obstoječi upnik ni izgubil pravice le-ti uveljavljati "zunajsodno", tj. v danem izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088332
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 155, 216, 216/1. ZNP člen 21, 118, 119. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - način delitve solastne stvari - fizična delitev - civilna delitev - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - prekoračitev zahtevka - izvedensko mnenje - postopek parcelacije - način uporabe nepremičnine - predlog za vzpostavitev etažne lastnine
Res je fizična delitev tista, za katero si mora sodišče prizadevati in ima prednost pred ostalimi načini delitve, vendar pa mora biti tak način delitve dejansko in pravno mogoč.
V nepravdnem postopku delitve solastnine je sodišče na predlog vezano le glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči, ne pa tudi glede predlaganega načina ureditve razmerja. Razdružitev solastnine torej lahko opravi tudi na drugačen način od predlaganega, v okviru normativnih pravil, ki jih določa zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088260
ZIZ člen 225, 226, 239.
motenje posesti - začasna odredba v sporu o motenju posesti - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - izročitev ključev vhodnih vrat - prepoved bodočih motilnih dejanj - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - potrebnost izdaje začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvršilno sredstvo - izrek denarne kazni - nenadomestno dejanje - nadomestno dejanje - konkretizacija predloga - neizvršljiv predlog
Izrek denarne kazni je za primer neizpolnitve dolžnikove obveznosti določen le za primer, ko mora dolžnik po izvršilnem naslovu storiti nekaj, kar ne more namesto njega storiti nihče drug (226. člen ZIZ). Odstranitev vozila, ki je parkirano pred vhodom v sporni prostor, pa ni dejanje, ki ga ne bi mogel opraviti kdo drug. Vozilo, tudi če je zaklenjeno, je tako mogoče odstraniti z uporabo drugega ustreznega vozila, pri sami odstranitvi pa tudi ne gre za opravilo, ki bi bilo tako tesno vezano na tožene stranke, da za tožnico kot upnico njegova oprava s strani druge osebe ne bi imela pomena.
Sredstev izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve upnik ne more poljubno izbirati. Če upnik predlaga izvršilno sredstvo oziroma sredstvo zavarovanja, ki z zakonom ni predvideno (ali če ni povezave med sredstvom in začasno odredbo), sodišče predlog za začasno odredbo zavrne.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 32, 33, 34.
motenje posesti - video nadzor - lestev - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - aktivna legitimacija - sklepčnost
Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti, ker v njem manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, za del zahtevka pa je sodišče v bistvenem preseglo toženkino trditveno podlago. S tem sta storjeni dve absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, iz 14. in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki sta terjali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088537
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/1.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - slabo premoženjsko stanje toženca - socialna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprofitno najemno stanovanje - subvencionirana najemnina - sklepčnost tožbe - dokaz z zaslišanjem strank - dokazni predlog - lex specialis
SZ-1 je glede stanovanjskih najemnih razmerij specialni predpis v razmerju do OZ. V prvem odstavku 104. člena SZ-1 opredeljuje situacijo, v kateri najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe. Toženka že ima subvencionirano najemnino. Le, če bi zatrjevala in dokazala, da je ravnala tako, kot ji nalaga prvi odstavek 104. člena SZ-1, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestila lastnika stanovanja, ji tožnica najemne pogodbe ne bi mogla odpovedati. Tega pa ni storila.
ZPP člen 8, 154, 154/1, 163, 163/4, 212, 226, 226/3, 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 12, 12/2, 37, 37/1, 44, 44/2, 99, 99/1. ZTLR člen 54.
vznemirjanje lastnika nepremičnine - negatorna (opustitvena) tožba - protipravno vznemirjanje - odstranitveni zahtevek - opustitveni zahtevek - kanalizacijski priključek - odstranitev kanalizacijskega voda - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - neizvedba dokazov - oprava poizvedb - materialno procesno vodstvo - nedovoljena pritožbena novota - prepričljiva dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - kasnejša sprememba trditev - priposestvovanje stvarne služnosti - soglasje za postavitev infrastrukture v javno korist - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice - sodna praksa - zloraba pravice - rok za izpolnitev obveznosti - delni umik tožbe
Trditveno in dokazno breme za navedbe o tem, kdaj je bil zgrajen kanalizacijski priključek čez tožničini nepremičnini ter ali je za to obstajalo soglasje tedanjih lastnikov teh nepremičnin, je bilo na strani tožencev in temu bremenu nista zadostila.
kupoprodajna pogodba - prodaja premičnine - izpolnitev obveznosti - izročitev stvari v posest - dejanski prevzem - naročnikova obveznost plačila - plačilo dolga
Tožnica je svojo obveznost izročitve prodanega blaga v posest tožencu izpolnila. Zato je toženec za blago, s katerim je od trenutka, ko mu je bilo izročeno v posest, lahko razpolagal, dolžan tožnici plačati kupnino.
prenehanje služnosti - izvedensko mnenje - pravica do izjave
Obema pravdnima strankama in ne le eni bi moralo biti omogočeno sodelovanje pri izvedenčevih aktivnostih: ogledu strojev in kmetijske mehanizacije ter pri meritvah, saj morata biti izenačeni v spoznavnih možnostih. Tožeči stranki pa to ni bilo omogočeno, s čimer ji je bilo onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravic v postopku ter možnost učinkovitega preizkusa izvedenskega mnenja.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087958
SZ-1 člen 25a, 29, 29/2, 29/4, 29/5. SZ-1E člen 41. ZKN člen 99, 99/2.
etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - delitev stavbe - razveljavitev sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - posli rednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V pritožbenem postopku ni sporno, da soglasje etažnih lastnikov za delitev stavbe ni bilo doseženo. Ker sklep o delitvi stavbe ni bil veljavno sprejet in zato ne velja, predlagatelj ne more zahtevati njegove razveljavitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087957
SZ-1 člen 98, 112, 112/2. SPZ člen 48. OZ člen 190.
zahtevek za povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj najemnika - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - veljavnost najemne pogodbe - oddaja solastne nepremičnine v najem - odpoved najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - zapadlost zahtevka - prehod koristi - uporaba stanovanja - prenehanje uporabe stanovanja
Tožnik hišo tožencev zaseda brez pravnega naslova in se zato ne more sklicevati na določbo drugega odstavka 112. člena SZ-1, po kateri lastnik v primeru odpovedi najemne pogodbe ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne vlaganj po 98. členu SZ-1.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44, 44/3. SPZ člen 105, 105/6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - pretekla raba zemljišča - urbanistično arhitekturna zasnova - normalna funkcija objekta - samostojen objekt - objekt zunanje ureditve - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - nelegalna gradnja garaže - neskladnost s prostorskimi akti - dvorišče - stavbišče - delitev parcel - nastanek novih parcel - parkirna mesta - podržavljanje - splošno ljudsko premoženje - družbena lastnina - imetništvo pravice uporabe zemljišča - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - pridobitev lastninske pravice - vračanje nacionaliziranih zemljišč - denacionalizacijski postopek - akt izdan v denacionalizacijskem postopku - vsebina denacionalizacijske odločbe - celovita dokazna ocena - dokaz s sodnim izvedencem - moratorij
Navedbe predlagateljev o temeljni zasnovi stavbnega kompleksa ob gradnji, ki jih ponavljajo v pritožbi, je sodišče prve stopnje ovrednotilo, a je pravilno kot odločilne upoštevalo okoliščine v obdobju po podržavljenju do uveljavitve ZLNDL. Bistveno je, kako je bil obseg zemljišča, potrebnega za redno rabo stanovanjske stavbe, opredeljen v obdobju družbene lastnine s strani pristojnih organov, ki so upravljali s stanovanji in poslovnimi prostori.
Presoja o pridobitvi lastninske pravice ni v domeni izvedenca, ampak sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088271
SPZ člen 19, 19/1, 49, 49/1, 99. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
vznemirjanje lastnika nepremičnine - odstranitev stvari - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - menjalna pogodba - ustna pogodba - realizacija ustno sklenjene pogodbe - konvalidacija pogodbe - veljavnost pogodbe - pridobitni način - ugovor sodne pristojnosti - pristojnost sodišča - pristojnost upravnega organa - javno dobro - splošna raba - sodno varstvo - pravica do posesti - zavrnitev dokaznih predlogov - nedovoljena pritožbena novota - določljivost izreka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnica zahteva, da toženec preneha omejevati prosti dostop do parcele, ki je javno dobro, da se bo lahko uredilo otroško igrišče, ki ga bodo lahko uporabljali vsi. Tožnica torej ne želi varovanja upravičenj, ki izhajajo iz njene lastninske pravice parcele št. 88, ampak želi na parceli ponovno vzpostaviti režim splošne rabe. Navedeno ne more biti predmet odločanja v civilnopravnem postopku, ker je zaradi narave pravice do splošne rabe varstvo zagotovljeno v okviru upravnih postopkov.
Na podlagi sklenjene menjalne pogodbe, ki je zavezovalni pravni posel, ne pride do prenosa lastninske pravice; za prenos je potreben tudi razpolagalni pravni posel. Četudi bi ustno sklenjena menjalna pogodba zaradi realizacije konvalidirala, toženčev oče s tem še ne bi postal lastnik nepremičnin.