Samega dejstva, da je sporna služnost še zmeraj potrebna za gospodujoče nepremičnine, pritožba ne problematizira. Prav tako ne napada ugotovitve sodišča prve stopnje, da gospodujoče nepremičnine nimajo možnosti za kakšno drugo alternativno pot oziroma povezavo.
Povečana uporaba sporne služnosti, spremenjena obremenitev ter vse druge s tem povezane težave in škode, ki jih tožnik navaja, ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoliščin v smislu določbe 222. člena SPZ. To velja tudi za problematiko imisij, neustrezno stanje in (ne)vzdrževanje te poti ter okolice. Za vse te primere so, kot je nakazalo že sodišče prve stopnje, predvidena druga pravna sredstva.
Tožnik se ne more sklicevati na to, da je nepremičnine pridobil v izključno last brez obremenitev, in da ima zato pravico, da od toženke zahteva prenehanje vznemirjanja lastninske pravice. Refleksno temu ni mogoče govoriti o protipravnem ravnanju s strani toženke, kot je smiselno zaključilo sodišče prve stopnje.