določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - protipravno ravnanje nepristojnega sodišča - večje sodišče - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Po ustaljeni sodni praksi je videz nepristranskosti sojenja lahko okrnjen, če je stranka, sodnik ali bližnji svojec sodnika, ki sodniško službo opravlja na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, če je to manjše sodišče, na katerem se vsi sodniki poznajo med seboj in videza nepristranskosti ne bi bilo mogoče zagotoviti niti z izločitvijo posameznih sodnikov (70. in 75. člen ZPP).
V obravnavanem primeru ne velja nič od navedenega: pristojno sodišče je največje okrožno sodišče v državi, druga toženka pa je sodnica največjega okrajnega sodišča v državi, pri čemer obe sodišči ne poslujeta v isti stavbi; da bi bile okoliščine, ki jih kot razloge za dvom v nepristranskost sojenja zatrjuje tožnik (kolegialni respekt, nenaklonjenost sojenja sodniškim kolegom in podobno) na pristojnem sodišču intenzivnejše kot na katerem drugem stvarno pristojnem sodišču, pa se ne trdi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strokovni sodelavec - nasilje v družini - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je druga predlagateljica zaposlena pri pristojnem sodišču in delo opravlja ravno na civilnem oddelku, kjer se vodi konkretni postopek, da vsakodnevno sodeluje s sodniki in osebjem tega oddelka, ter da gre za občutljivo nepravdno zadevo s področja družinskih razmerij, narekujejo sklep, da bi bilo z odločanjem o predlogu predlagateljev pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja v tej zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, ter predstavljajo drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec/izvenzakonski partner stranke v postopku - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je dolžnik (stranka postopka) mož zaposlene na Okrajnem sodišču v A., ki je manjše sodišče, pomeni takšno okoliščino, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - zapisnikarica - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je mati predlagateljice oziroma njena zakonita zastopnica zaposlena na krajevno pristojnem sodišču prve stopnje, in sicer na oddelku, v okvir katerega spada tudi obravnavanje družinskih zadev, po presoji Vrhovnega sodišča utemeljuje delegacijo pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je mati stečajnega dolžnika, ki z njim živi na istem naslovu in je bila predlagana kot priča, že dalj časa, za nedoločen čas, zaposlena pri sodišču prve stopnje, po presoji Vrhovnega sodišča utemeljuje delegacijo pristojnosti iz razlogov smotrnosti.
ZNP-1 člen 11, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78.
določitev krajevno pristojnega sodišča - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešane. Je pa pogrešana vpisana v zemljiški knjigi kot solastnik nepremičnine. Ker po doslej zbrani podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodja vpisnika - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Razlog za delegacijo je dejstvo, da je stranka postopka zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, ki je sodišče z majhnim številom sodnikov in zaposlenih uslužbencev, ki so dnevno v medsebojnih stikih.
spor o pristojnosti - regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - subjektivni kriterij za gospodarski spor - samostojni podjetnik posameznik - opravljanje pridobitne dejavnosti - postopek v gospodarskih sporih - gospodarski spor
Po 2. točki prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se pravila o postopku v gospodarskih sporih uporabljajo tudi v sporih iz pravnih razmerjih, nastalih med samostojnimi podjetniki posamezniki in osebami iz 1. točke prvega odstavka istega člena zakona (gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost), pod pogojem, da gre za spore v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti.
Ta pogoj je v obravnavanem primeru izpolnjen. Iz dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč izhaja, da so na dan škodnega dogodka pri njem zaposleni delavci opravljali dela v Nemčiji in da je za vožnjo svojega vozila in hrambo avtomobilskih ključev pooblastil enega od delavcev. Škoda je sicer nastala, ko je vozilo nepooblaščeno in brez vednosti dolžnika uporabljal drugi delavec, kar pa ne pomeni, da med zavarovalnico in lastnikom pri njej zavarovanega vozila ne gre za spor iz njunega medsebojnega gospodarskega razmerja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - predsednik okrožnega sodišča kot stranka v postopku pred okrajnim sodiščem - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je (sedaj) dolžnik predsednik Okrožnega sodišča v ..., ki se dnevno srečuje tudi s sodniki Okrajnega sodišča v ..., ki (lahko) o zadevi odločajo, saj sta obe sodišči v isti sodni stavbi (kar pomeni, da so se med predsednikom Okrožnega sodišča v ... in sodniki Okrajnega sodišča v ... vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za sodnike, zaposlene na različnih sodiščih) utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v ...
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapisnikarica - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je A. A., ki je sestra zakonite zastopnice tožnika oziroma teta tožnika, zaposlena na civilnem oddelku Okrožnega sodišča v Kranju, kjer opravlja delo zapisnikarice, in se tako vsakodnevno srečuje z vsemi (civilnimi) sodniki tega sodišča, ter še dejstvo, da je predlagatelj delegacije toženec, torej stranka (in ne sodišče), ki je že izrazil dvom v nepristranskost sodišča, po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na starost (89 let) in zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, ki ima težave z demenco, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - predsednik okrožnega sodišča kot stranka v postopku pred okrajnim sodiščem - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je (sedaj) dolžnik predsednik Okrožnega sodišča v ..., ki se dnevno srečuje tudi s sodniki Okrajnega sodišča v ..., ki (lahko) o zadevi odločajo, saj sta obe sodišči v isti sodni stavbi (kar pomeni, da so se med predsednikom Okrožnega sodišča v ... in sodniki Okrajnega sodišča v ... vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za sodnike, zaposlene na različnih sodiščih) utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v ...
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Dolžnika svoj predlog utemeljujeta z nestrinjanjem s cenitvijo nepremičnine in domnevo o dogovarjanju pristojnega sodišča z upnikom, vendar takšen dvom o nepristranskosti pristojnega sodišča ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Če bi bil utemeljen, bi bil to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Iz spisa je sicer razvidno, da je bil predlog dolžnikov za izločitev sodnice z dne 19. 5. 2022 zavrnjen s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Su 68/2022 z dne 1. 6. 2022. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - ugoditev predlogu
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da je sedanje bivališče udeleženca, ki ga je v postopku treba obvezno zaslišati in pregledati, v Lenartu v Slovenskih goricah. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Lenartu kot pa pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - podpredsednik sodišča - ugoditev predlogu
Osebno nastopanje podpredsednika Okrožnega sodišča v Novi Gorici ali nastopanje z njim svaštveno in sorodstveno povezanih oseb je Vrhovno sodišče že v več zadevah prepoznalo kot okoliščino, ki bi lahko okrnila videz nepristranskosti sodišča. Zato je enako storilo tudi v tej zadevi ter na podlagi pooblastila iz 67. člena ZPP pristojnost za odločanje preneslo na Okrajno sodišče v Sežani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Določitev drugega sodišča ne pride v poštev, ko za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Tožnikovo nezadovoljstvo z dosedanjimi odločitvami Višjega sodišča v Ljubljani tako ne more utemeljevati prenosa pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.
Med razloge za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ne spadajo tudi okoliščine, ko so odločitve sodišč v posamičnih postopkih vezane na vprašanje zatrjevane tožnikove procesne sposobnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravno ravnanje pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik utemeljeno opozarja, da njegov zahtevek temelji na Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Ker so pravno relevantna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o takšnem tožbenem zahtevku, poprejšnja ravnanja tako strank kot samega sodišča po ZVPSBNO, je utemeljen sklep, da bi ugotavljanje in presojanje teh dejstev s strani istega sodišča omajalo videz nepristranskosti sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izpodbijanje sklepov skupščine - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - tožba zoper Republiko Slovenijo - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ni nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.
Tudi dejstvo, da naj bi predlagateljica pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper Republiko Slovenijo vložila tožbo, s katero zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja Okrožnega sodišča v Celju in Višjega sodišča v Celju, samo po sebi ne zadošča za utemeljenost predloga.
Določba prvega odstavka 71. člena ZS daje predsednikom sodišč izključno pooblastilo za sprejem letnega razporeda sodnikov, s katerim se med drugim določi ključ za sestavo senatov. Vendar pa te določbe ne gre oceniti kot protiustavne oziroma nasprotujoče 23. členu Ustave. Sistemska ureditev oblikovanja senatov za odločanje (katere sestavni del je med drugim tudi predsednikov sprejem letnega razpreda sodnikov) namreč zagotavlja obstoj vnaprejšnjih objektivnih pravil za izbiro sodnika za odločanje v konkretni zadevi, kar je z vidika pravice posameznika do naravnega sodnika bistvenega pomena.
Zgolj to, da naj bi bil na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Celju le en senat, zaradi česar o pritožbah v postopkih, v katerih je udeležena predlagateljica, odloča ta senat, je mogoče pripisati navedenim okoliščinam, ki se upoštevajo pri sprejemu letnega razporeda dela, in pa pravilom Sodnega reda, po katerih se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda); samo po sebi to ne utemeljuje očitkov o kršitvi pravice do naravnega sodnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Iz tožbe je razvidno, da tožnice uveljavljajo odškodnino zoper državo (tudi) zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Tako ni primerno, da bi sodniki istega sodišča presojali o protipravnosti ravnanja svojih kolegov, saj bi to lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost ljubljanskega višjega sodišča. Navedeno je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je senat v drugi zadevi pred istim sodiščem v pritožbenem postopku že odločal o zahtevkih strank, oziroma, da je sodišče glede posameznih dejstev in pravnih stališč, ki so lahko pravno pomembna tudi pri odločanju v predmetni zadevi, že zavzelo stališče in se do njih že opredelilo v navedeni drugi zadevi, ne more predstavljati posega v videz nepristranskosti sodišča. Gre za polje sodniškega odločanja, ki je lahko predmet strokovne presoje in preizkusa v postopkih rednih in izrednih pravnih sredstev, ne predstavlja pa okoliščin, ki bi lahko okrnile videz nepristranskosti sojenja v predmetni zadevi, ki se obravnava pred istim višjim sodiščem.