ZOR člen 618, 618/2. ZPP člen 212. ZUN člen 54, 54/2, 54/3.
pogodba o delu - odprava napak - zahteva za odpravo napake - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe
Višinska kota hiše je bila določena v idejnem načrtu, ki je bil skupaj z geološko-geomehanskim poročilom predložen toženki za izdelavo lokacijske dokumentacije. Pritrditi je toženki, da se lokacijska dokumentacija nanaša izključno na vprašanje umeščenosti objekta v prostor, nikakor pa ne na sam način izgradnje objekta. Izdelovalec idejnega projekta je tisti, ki bi moral, upoštevajoč podatke iz geološko-geomehanskega poročila, ugotoviti, da je višinska kota objekta neustrezna.
Pogodbeno razmerje nastane že s sprejemom ponudbe ali uskladitvijo pogodbenih volj na drug način, zato je zmotno pritožbeno stališče, ki odsotnost pogodbenega razmerja utemeljuje z odsotnostjo toženčevega podpisa na dobavnici.
Nobeno od dejstev, na katera opozarja pritožnik, na odločitev ne more imeti vpliva, zato se sodišče do njih ni bilo dolžno posebej opredeljevati. Sodišče se je dolžno opredeliti le do pravno pomembnih dejstev.
pogodba o prenosu nepremičnine – ena oseba kot pogodbenik pogodbe o prenosu nepremičnine – realizacija pogodbe o prenosu nepremičnine – ustna pogodba – načelo vestnosti in poštenja
Če pri pravnem poslu o prenosu nepremičnine nastopa le ena oseba tako na strani odsvojitelja kot na strani pridobitelja, je pogodba lahko sklenjena le pisno, ne pa ustno.
sodna taksa – neplačilo sodne takse za tožbo – vročanje tožbe v odgovor - poziv na vložitev odgovora na tožbo – nastanek taksne obveznosti za odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je postopalo v nasprotju z določilom 1. odstavka 276. člena ZPP, ki določa, da mora sodišče tožbo, ki ima vse predpisane sestavine in za katero je plačana sodna taksa oziroma je tožeča stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks, vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. V obravnavani zadevi do te faze postopka še ni prišlo, pa je sodišče kljub temu, da sodna taksa še ni bila plačana oziroma tožeča stranka v celoti ni bila oproščena plačila sodnih taks, vročilo tožbo toženi stranki v odgovor.
Če škoda nastane v trenutku premika viličarja, ta pa se premakne zaradi delovanja motorja (med obratovanjem), viličar predstavlja nevarno stvar. Imetnik se lahko oprosti objektivne odškodninske odgovornosti, če dokaže enega od izključitvenih razlogov iz 153. člena OZ.
stiki med starši in otroki - ureditev stikov otroka s staršem – koristi otroka – obseg stokov
Pri odločanju o stikih toženca s sinom je sodišče prve stopnje izhajalo iz določbe 1. odstavka 106. člena ZZZDR in stike uredilo tako, da je primarno sledilo koristim otroka. Upoštevalo je namen stikov, ki ni le v tem, da tisti od staršev, ki z otrokom ne živi skupaj, lahko uresniči lastne čustvene potrebe in spremlja telesno in duševno stanje otroka, pač pa predvsem v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058835
ZNP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 10, 118, 118/3. SPZ člen 70, 70/5.
delitev stvari v solastnini – spor o velikosti deleža na solastni stvari - solastniki kot nujni sosporniki – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Ker nasprotni udeleženec osporava velikost solastninskega deleža predlagateljice, ki ga je ta pogodbeno pridobila od preostalega solastnika, obstaja med udeležencema tega nepravdnega postopka spor. Ker so v postopku za delitev stvari vsi solastniki nujni sosporniki in ob tem vpliva na način delitve tudi velikost solastninskega deleža, je treba tudi v tem primeru prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 318/2, 318/3, 286b, 339, 339/2, 339/2-14. ZGD-1 člen 8, 263, 515, 543.
zamudna sodba – zavrnilna zamudna sodba - sklepčnost zahtevka - nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predlaganimi dokazi – presoja dokazov
Presoja pogoja po 4. točki 1. odstavka 318. člena ZPP narekuje zgolj ugotavljanje, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali dejstvi, ki so splošno znana, ne pa, ali predložena dokazila dokazujejo resničnost zatrjevanih dejstev. Če zatrjevano dejstvo ni v nasprotju z dokazom, je nepomembno, kakšne narave je predloženi dokaz in ali je zadosten. Tudi, če je tak dokaz, ki ni v nasprotju z dejstvi, pomanjkljiv in v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za utemeljenost zahtevka, tega ni mogoče šteti kot razlog za zavrnitev izdaje zamudne sodbe. V kolikor pa sodišče ugotovi, da so zatrjevana dejstva v nasprotju z dokazi v smislu 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, pa izdaja zavrnilne zamudne sodbe sploh ne pride v poštev, ampak mora sodišče odločiti o zadevi po opravljeni glavni obravnavi.
Za sklenitev pogodbe morata torej stranki soglašati o bistvenih sestavinah, naravi, podlagi in predmetu pogodbe, pa tudi tistih nebistvenih sestavinah, ki so bile izjavljene v pogajanjih. Če je volja o navedenem izjavljena navzven, dejansko pa volji pogodbenih strank nista soglasni, gre za nesoglasje. Nesporazum pa je posebna oblika nesoglasja, ki zagotavlja, da je pogodba veljavno sklenjena le, če je podano soglasje o naravi, podlagi in predmetu pogodbe. Sankcija pa je v obeh primerih ista – pogodba sploh ni sklenjena.
Tožbeni zahtevek je določen, saj je bil postavljen glede na izvedeniško mnenje, v katerem je izvedenec na parceli s točkami določil zemljišče, za katerega je prvo sodišče po izvedbi dokaznega postopka ugotovilo, da je last tožnika.
Pravdni stranki sta sklenili pisno pogodbo, ki sta jo označili kot darilno pogodbo, zato je utemeljen tudi primarni tožbeni zahtevek na priznanje lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj obveznost toženca temelji na pogodbenem dogovoru, dodatni razlogi prvega sodišča glede priposestvovanja pa potrjujejo utemeljenost tudi podrejenega tožbenega zahtevka, kjer tožnik uveljavlja pridobitev lastninske pravice na originaren način s priposestvovanjem, zato tudi ne uveljavlja od toženca izstavitve zemljiškoknjižne listine.
Skupno premoženje zakoncev nastane originarno na podlagi samega zakona, zato izpodbijani sporazum o delitvi skupnega premoženja toženke in dolžnika pomeni zgolj akt njegove razdružitve in je deklaratorne narave. Sporazuma o delitvi skupnega premoženja tako tudi načeloma ni mogoče izpodbijati z actio Pauliana. Mogoče pa je ugotoviti, da sporazum prikriva kakšen drug pravni posel.
V konkretnem primeru, ko je tožeča stranka, glede na njen končni tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine v višini 35.221,16 EUR uspela z zneskom 3.912,48 EUR, torej z 11% svojega zahtevka, ob pravilni uporabi citirane določbe 154. člena ZPP, ni podlage za odločitev, da krije vsaka stranka svoje stroške postopka. Takšna odločitev tudi nima podlage v uporabi standarda „upoštevanja vseh okoliščin primera“, ki omogoča, da se ustrezno ovrednotijo tudi drugi dejavniki. V konkretnem primeru gre za klasičen denarni zahtevek. Takšnega zahtevka ni mogoče vzporejati z odškodninskimi zahtevki, pri katerih se v sodni praksi pod določenimi pogoji stroški presojajo tako, da se upošteva pri tem posebej uspeh po temelju in posebej uspeh po višini.
Tožnik je v tožbi opredelil odgovornost tožene stranke kot objektivno in krivdno. Navedel je namreč, da je tožena stranka kot strokovno neusposobljenemu delavcu odredila delo na nevarnem delovnem orodju, ne da bi ga poučila o varnem delu, da mu ni zagotovila primernih delovnih oblačil in obutve niti ga ni v delo uvedla in ga nadzorovala. Poleg tega je navedel, da se je poškodoval, ko se mu je rokav desne roke zataknil ob notranjo loputo bobna stroja za čiščenje avtodelov, v katerega je med obratovanjem moral nalagati avtodele, tako da je tožba sklepčna in je bila ob izostanku tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo utemeljeno izdana zamudna sodba.
Ko gre za vpis lastninske pravice na stanovanju, glede katerega je bila etažna lastnina naknadno izpostavljena, dvoma o identiteti pa ni, določbe 31. in 124. člena ZZK-1 niso ovira za vpis na podlagi listine, ki vsebuje „stare zemljiškoknjižne podatke“.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056842
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 215.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju – izpodbijanje zakonske domneve – dokazno breme izpodbijanaj – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Šteje se, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Na tistem, ki zatrjuje, da je k skupnemu premoženju prispeval v večjem deležu, je dokazno breme.