Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 3. ZZK-1 člen 200, 201.
nastavitev elektronske zemljiške knjige - napaka pri prenosu podatkov - pomotni vpis
Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katerih lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti tiste določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je bil utemeljeno pisno opozorjen na kršitev delovnih obveznosti, saj ni pripravil predloga razporeda dela v sprejemni pisarni, po katerem bi vsak od zaposlenih delal 40 ur na teden, s čimer ne bi bilo potrebe po nadurnem delu. Tožnik je bil kot vodja sprejemne pisarne zadolžen za organizacijo dela. Ker za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča eno utemeljeno pisno opozorilo, ni bistveno, ali sta se preostali 2 opozorili, ki jih je tožnik prejel, nanašali na naloge, za katere ni bil zadolžen po pogodbi o zaposlitvi.
odškodnina – nepremoženjska škoda – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – valorizacija delno izplačane odškodnine
Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti je po ustaljeni sodni praksi možna le v primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine.
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih člen 41, 42, 48.
nagrada za izvedensko delo
Prvi odstavek 48. člena Pravilnika sicer vsebuje določbo, da lahko izvedenec oziroma cenilec po opravljenem študiju spisa predlaga sodišču zvišanje založenega zneska, če oceni, da zaradi predvidene obsežnosti dela že plačani znesek v obliki predujma ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in nagrade, vendar to določilo ni obligatorno. Izvedenec namreč, v kolikor oceni, da založeni znesek ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in nagrade, lahko predlaga sodišču zvišanje založenega predujma, zato dejstvo, ker v obravnavanem primeru izvedenec tega ni storil, ne more imeti za posledico, da se njegova nagrada in stroški izplačajo le iz založenega predujma. Po 41. členu Pravilnika samo materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške, medtem ko se po 42. členu Pravilnika za izračun nagrade za izvedensko in cenilsko delo uporablja točkovna tarifa, določena s tem Pravilnikom.
Tožnik je upravičen do odškodnine, ki je bila za primer nekrivdne razrešitve določena s pogodbo o zaposlitvi, ker tožena stranka ni dokazala, da je bil krivdno razrešen. Tožena stranka tega niti ni zatrjevala, zatrjevala je le, da je bil tožnik razrešen zaradi napredovanja (po lastni volji). Ker takšna razrešitev ni predvidena kot razlog, zaradi katerega do odškodnine ne bi bil upravičen, je tožbeni zahtevek utemeljen.
pobotni ugovor – sodna pristojnost – stvarna pristojnost
Četudi delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o pobotnem ugovoru, ker v zvezi z njim ne gre za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, pobotnega ugovora ne zavrže, ker za odločanje zadošča, da je podana sodna pristojnost.
nadaljevanje izvršbe - novo izvršilno sredstvo - ustavitev izvršbe - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, vložen v času po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe, vendar še pred njegovo pravnomočnostjo, je pravočasna (34/3 člen ZIZ).
Upoštevaje načelo pravičnosti, na katerem temeljijo obogatitveni zahtevki, je medsebojni dajatvi kot posledici ničnosti potrebno obravnavati kot ekonomsko celoto. Čeprav je pogodba neveljavna, obstaja med strankama dejansko razmerje, gre za dejansko vzajemno spolnitev.
Če je stvar odtujena za določeno ceno, pomeni ta cena okoriščenje. V primeru uničenja ali izgube stvari pridobitelj koristi sicer nima, je pa odgovoren za prikrajšanje drugi stranki, v kolikor je do izgube ali uničenja prišlo po njegovi krivdi.
Prvostopno sodišče bi moralo, v kolikor je toženi stranki dopustilo, da odgovori na pripravljalni vlogi tožeče stranke, glavno obravnavo preložiti. Navedena kršitev v določenih situacijah lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ne pa vedno. Pri tem je odločilno, kakšne trditve je stranka v takšni vlogi podala in kako jih je sodišče upoštevalo.
Ugovor pobota je pravica tožene stranke, ki jo lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave, torej tudi v ponovljenem postopku, upoštevaje pri tem določbo 2. odst. 362. člena ZPP.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika zahteve za sodno varstvo
Čeprav je sodišče prve stopnje po narokih za zaslišanje odgovorne osebe pravne osebe in zakonitega zastopnika pravne osebe, ko opravičila za odgovorno osebo pravne osebe ni sprejelo (pravna oseba izostanka svojega zakonitega zastopnika sploh ni opravičila), dopolnjevalo dokazni postopek z zaslišanjem priče, ni mogoče šteti, da je s tem konkludentno upoštevalo opravilo odgovorne osebe pravne osebe.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – odškodninska terjatev – nepogodbena odškodninska odgovornost – tuja pravna oseba kot tožena stranka – škodno dejanje v tujini
Za pristojnost slovenskega sodišča ne zadošča dejstvo, da tožnik trpi svojo nepremoženjsko škodo na ozemlju Republike Slovenije. Bistveno je, da je škodljiva posledica v njegovem primeru nastopila v kraju, kjer je tožnik utrpel telesne poškodbe, iz katerih izvirata njegova premoženjska in nepremoženjska škoda. Ni torej pomembno, kje in koliko časa se je tožnik zdravil.
ZPIZ-1 člen 101, 139, 186, 186/1, 390, 390/1, 391, 397, 446. ZPIZ/92 člen 133, 201, 201/1.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
S tem, ko je tožniku v Republiki Sloveniji prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu (ker se je odselil v BiH in se tam zaposlil), ni bilo več pogojev za izplačevanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Določbe ZPIZ-1 oziroma prej veljavnega ZPIZ se nanašajo na delodajalce v Republiki Sloveniji, pri čemer so delodajalci dolžni delovnega invalida obdržati na delu in mu zagotoviti drugo ustrezno delo. Navedena dolžnost se ne razteza na delodajalce v tujini.
žalitev sodišča v vlogi - žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Očitek razpravljajoči sodnici, da je pri svojem delu zavestno kršila zakon, pomeni očitek storitve kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1. To je glede na splošne moralne vrednote v družbi hud in objektivno žaljiv očitek, ki jemlje ugled razpravljajoči sodnici, sodišču in sodni oblasti v celoti.
program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Glede na napotilo na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je pritožnik prejel 21. 4. 2009, je do posredovanja obvestila okrajnemu sodišču s strani Ministrstva za pravosodje dne 22. 6. 2009 šele potekel rok dveh mesecev, v katerem je imel pritožnik možnost udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo. Iz potrdila, ki ga je pritožnik priložil pritožbi, je razvidno, da je ta program opravljal od 11. 6. 2009 do 16. 6. 2009 in ga tudi uspešno opravil, o čemer je bil obveščen 18. 6. 2009, torej še pred izdajo obvestila Ministrstva za pravosodje, s katerim to ugotavlja, da ima v skupni evidenci vpisanih osemnajst kazenskih točk. Po določbi 2. odstavka 189. člena ZVCP-1 se po uspešno zaključenem seminarju vozniku enkrat v dveh letih izbriše iz evidence štiri kazenske točke. Pritožnik tako utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri seštevku ni upoštevalo uspešno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in od skupnega števila osemnajst kazenskih točk odštelo štiri kazenske točke, saj pred odločitvijo z dne 2. 9. 2009, glede na podatke o storilčevem napotilu na izobraževanje, sploh ni preverilo, ali je storilec izobraževanje opravil in ali ga je uspešno zaključil.
Ker zagovor obdolženca pomeni tudi udeležbo na narokih za izvedbo dokazov, na katerih zagovornik z aktivnim sodelovanjem pripomore k vsestranski razjasnitvi pravnopomembnih okoliščin za odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek, zlasti tistih, ki so obdolžencu v korist, je prvostopenjsko sodišče zagovorniku pravilno priznalo nagrado za zagovor obdolženca tudi za prisotnost na vsakem naroku za zaslišanje prič, ki se jih je zagovornik udeležil.
Drugotožena stranka je kot delodajalec krivdno odgovorna za nastanek škodnega dogodka, ker ni v zadostni meri poskrbela za varno in ustrezno organizacijo dela v skupini mobilne službe: delavci so uporabljali tehnično oporečen delovni oder, s katerega je bilo nevarno sestopati, pa tudi delo ni bilo ustrezno organizirano, ker drugotožena stranka ni določila vodje del na delovišču. Poleg tega tožnika ni napotila na preventivni zdravstveni pregled glede sposobnosti za delo na višini, tako da tožnik takšnega dela sploh ne bi smel opravljati.
URS člen 26. ZOR člen 154, 154/1, 200, 376. ZTuj člen 81.
izbris iz registra prebivalstva RS - pravično zadoščenje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - odškodninska odgovornost države - zastaranje
Pred sprejemom ZVPSBNO priznanje pravičnega zadoščenja zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pred slovenskimi sodišči ni bilo možno, ker takšna škoda ni predstavljala pravno priznane nepremoženjske škode po čl. 200 ZOR.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi
Sodišče prve stopnje je obdolžencu ob upoštevanju olajševalnih okoliščin, v skladu z določbo 21. čl. ZP-1 izreklo opomin, ki je sankcija opominjevalne narave, ki jo sodišče izreče namesto predpisane globe. Nelogičnost, na katero opozarja pritožnica, to je, da se obdolžencu na podlagi mnenja zdravnika vsako leto podaljšuje vozniško dovoljenje z omejeno veljavnostjo, je zgolj navidezna. Povsem logično je, da v primeru pojava stranskih učinkov zdravila, kot so zaspanost, voznik, tudi če ima veljavno vozniško dovoljenje, vozila v cestnem prometu ne sme voziti. Kot pa je razvidno iz podatkov v spisu, je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled prav zaradi nezanesljivega ravnanja, ki se je odražalo v tem, da je v postopku s policisti deloval zaspano, imel počasne reakcije in zelo počasi odgovarjal na vprašanja. Nikakršnega dvoma ni, da zaspanost zmanjšuje sposobnost za varno upravljanje motornega vozila, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, zato pritožnica s pritožbenimi navedbami, ko se sklicuje, da isti zdravniki, ki obdolžencu predpisujejo psiho-aktivna zdravila, le temu tudi podaljšujejo vozniško dovoljenje, ne more biti uspešna.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149, 150, 153, 153/3. ZVZD člen 5, 9.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – navodila za varno delo – prispevek oškodovanca – deljena odgovornost za škodo
Stroj za zmanjševanje krivin je nevarna stvar, rokovanje z njim pa nevarna dejavnost. Tovrstni stroj lahko osebi, ki z njim upravlja, že ob običajni nepazljivosti povzroči hude telesne poškodbe, nevarnost pa še dodatno povečuje dejstvo, da se delo opravlja hitro, rutinsko in monotono. Tožena stranka kot imetnik nevarne stvari – stroja za zmanjševanje krivin – za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker ji je stisk stroja poškodoval sredinec desne roke, objektivno odgovarja.
Tožena stranka kot imetnik nevarne stvari je deloma prosta odgovornosti, ker je tožnica, kljub temu, da je bila poučena o varnem delu in da se je zavedala nevarnosti, v nasprotju z navodili v območje stroja posegla v času, ko je ta še deloval. K nastanku škode je prispevala v deležu 20 %.
ZFPPIPP člen 239, 239/1, 383a, 384, 384/1, 384/3-1, 384/4.
predlog za začetek stečajnega postopka - osebni stečaj - poročilo o stanju premoženja - ugotavljanje pogojev na naroku - nepopolna vloga
Glede ugotavljanja pogojev za začetek stečaja je narok predviden le, kadar je predlagatelj upnik, oziroma če je vložen ugovor iz drugega odstavka 235. čl. v zvezi s 383. čl. ZFPPIPP.