odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožnica je kljub temu, da je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odklonila ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, upravičena do odpravnine, ker se je ponudba nove pogodbe o zaposlitvi nanašala na neustrezno zaposlitev.
OZ člen 173, 173/2, 352, 369, 369/3. ZZZDR člen 50.
povrnitev premoženjske škode – izguba preživljanja zaradi smrti preživljalca – višina mesečne rente – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja
Odškodnino za škodo zaradi izgubljenega preživljanja je mogoče zahtevati v obliki rente ali pa s sukcesivnim vtoževanjem odškodnine za preteklo obdobje. V takšnem primeru zastaranje za vsako nadaljnjo terjatev teče od dneva, ko je bil prejšnji postopek končan.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – poziv na popravo tožbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu
Kadar je življenjski primer v tožbi sicer opisan popolno, vendar iz njega ne izhaja zahtevana pravna posledica, nesklepčnosti ni mogoče odpraviti, zato se tožbe ne vrača v popravo (4. odst. 318. čl. ZPP).
OZ člen 131, 179. Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja člen 1. ZJC člen 13.
premoženjska škoda – uničenje koles - nedopustno ravnanje – zasebno parkirišče – prometni znaki – neoznačena ovira – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Med strankama ni sporno, da je bilo parkirišče opremljeno z nekaterimi prometni znaki, s katerimi so opremljene javne ceste. Če bi tožena stranka ravnala kot skrben gospodar, bi celotno parkirišče označila s prometnimi znaki, ki bi omogočili varen uvoz in izvoz s parkirišča, ne glede na pravilnik oz. kršitev le-tega.
jamstveni in preživninski sklad RS - nadomestilo preživnine – prehod terjatve – zakonska cesija – nepravilna izpolnitev – obvestilo o odstopu terjatve – izpolnitev obveznosti – neutemeljen ugovor
V tem izvršilnem postopku otrok ne nastopa kot upnik in se v njem ne izterjuje preživnina (ki jo dolžnik dolguje otroku), temveč nadomestila preživnine (ki jih dolžnik dolguje skladu). Dolžnik zato v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora, da je izpolnil del svoje obveznosti otroku, temveč bi lahko ta ugovor uspešno uveljavljal le v postopku, v katerem bi bil upnik otrok.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači je utemeljen, saj tožena stranka tožnikove plače ni usklajevala tako, kot je določeno v tarifni prilogi aneksa h kolektivni pogodbi, ki določa, da je enako kot izhodiščne plače usklajujejo plače delavcev, ki so višje od izhodiščnih.
Pri odpravnini se upošteva celotna delovna doba tožnice pri toženi stranki, čeprav ji je v vmesnem času zaradi uvedbe stečajnega postopka, ki se je končal s potrjeno prisilno poravnavo, delovno razmerje prenehalo. Ker tedaj odpravnine ni prejela, ni nobene ovire za upoštevanje celotne delovne dobe kljub prekinitvi.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo – začasno zemljiškoknjižno dovolilo – vzpostavitev etažne lastnine
Neutemeljeni so pritožbene navedbe, da je pritožnik kupcu izdal začasno zemljiškoknjižno dovolilo, saj to ne izhaja iz vsebine zemljiškoknjižnih dovolil. Zemljiškoknjižno sodišče presoja utemeljenost predloga zgolj na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, predložene listine predlagatelja pa so ustrezale vsem pogojem, ki jih ZZK-1 zahteva za vpis lastninske pravice.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – spor o pravici do nujnega deleža
O vprašanju, ali je pritožnik (kot brat zapustnika) nujni dedič, bi sodišče lahko odločalo samo le v primeru, da bi bila dejstva, od katerih je odvisna ta pravica, med dedičema nesporna.
Trditev o delni ničnosti pogodbe o preužitku pomeni spor o obsegu zapuščinskega premoženja, saj bi to premoženje, če bi pritožnik s takšno tožbo v pravdi uspel, bilo predmet dedovanja. Tega vprašanja glede na določbo 212. čl. ZD zapuščinsko sodišče ne more reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali pravno vprašanje.
ZIZ člen 30/5, 38. OT tar. št. 20, 20/1, 20/3, 27, 27/8.
izvršilni stroški – zastopanje na naroku – trije naroki za javno dražbo
Na prvem in drugem prodajnem naroku je sodišče le ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za narok in ugotovilo, da ni bila položena nobena varščina, prav tako pa tudi prisotna upnica v vodilni zadevi ni nastopila kot ponudnica. Zato je za vrednotenje zastopanja na prvem in drugem prodajnem naroku v konkretnem primeru treba uporabiti določbo osmega odstavka Tar. št. 27 OT v zvezi s tretjim odstavkom Tar. št. 20, torej za 50 % znižano nagrado iz Tar. št. 18 znižati za 25 %.
regresni zahtevek – odškodninski zahtevek - izključitev odškodninske odgovornosti – stanje nerazsodnosti v času škodnega dogodka – stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka – stanje zmanjšane razsodnosti v času škodnega dogodka – znižanje odškodnine - šibko premoženjsko stanje
Ne gre za stanje nerazsodnosti iz 1. odstavka 159. člena ZOR, kot tudi ne za stanje prehodne nerazsodnosti, temveč le za stanje zmanjšanje oziroma bistveno zmanjšane razsodnosti. Navedeno pa ne izključuje toženčeve odškodninske odgovornosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči, ko je tožena stranka prejela pravnomočno sodbo, s katero je bila disciplinska odločba o predhodnem prenehanju delovnega razmerja tožnika razveljavljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delovnem mestu – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, če obstoje okoliščine, zaradi katerih od delodajalca ni pričakovati, da z delovnim razmerjem nadaljuje do izteka odpovednega roka. V presojani zadevi so bile takšne okoliščine podane: tožnik je bil zaposlen na delih, kjer bi vinjenost lahko pomenila nevarnost za nastanek večje škode, saj je kot kontorolor kakovosti preverjal pravilnost izvajanja nadzora, končnih pregledov in preizkusov, zaustavljal je izdelovanje neustreznih izdelkov z namenom preprečitve nastanka večje škode ter nadrejene obveščal o rezultatih in problemih kakovosti.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pogoji za dovolitev vknjižbe – dovoljenost vpisa v zemljiško knjigo – stanje zemljiške knjige
Postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine je vsebinsko povezan oziroma združen s posledičnim vpisom lastninske pravice v korist predlagatelja, kadar so zanj izpolnjeni pogoji. Brez odločitve o vpisu lastninske pravice ni mogoče odločati le o vzpostavitvi (ene od manjkajočih) listin pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisane v zemljiški knjigi.
ZIZ člen 55, 55/1-5, 59. ZPP člen 318, 318/3, 318/4.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – notarski zapis kot izvršilni naslov – ničnost izvršilnega naslova – nesklepčna tožba
Tožnik zatrjuje, da je neposredno izvršljiv notarski zapis, na podlagi katerega teče izvršba, neveljaven. Veljavnost izvršilnega naslova pa ni predmet tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe (59. čl. ZIZ), zato je obravnavana tožba nesklepčna. Morebitna ugotovitev ničnosti notarskega zapisa bo kvečjemu razlog za ustavitev izvršbe (5. točka 1. odst. 55. čl. ZIZ).
ZObr člen 98.f, 98.f/1, 98.f/2, 100.a. ZSPJS člen 25, 25/1, 52, 52/2.
vojak - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za stalnost - denarna terjatev - sodno varstvo
Za čas od 1. 8. 2008, ko je bila opravljena prevedba plače, tožniku (vojaku) ne pripada več dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače, ampak v višini 0,33 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto dela na vojaški dolžnosti.
ZPP člen 205, 205/6, 206, 208, 208/2. ZUstS člen 23, 23/1.
sklep o prekinitvi postopka – sklep o nadaljevanju postopka – postopek za oceno ustavnosti zakona
V primeru, ko podajo stranke pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, ki bi ga bilo treba uporabiti pri sojenju, sodišče ne prekine postopka. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev postopka, vendar je kljub temu ravnalo pravilno, ko je ob zavrženju pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti izdalo sklep o nadaljevanju postopka.
Na odločitev o vrnitvi ali odvzemu v kazenskem postopku zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku – ali je bil predmet uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje ali je s kaznivim dejanjem nastal... - zato gre za materijo, ki je v neposredni zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in je urejena v kazenskih procesnih in materialnih predpisih ter predmet obravnave v kazenskem in ne civilnem postopku.
krajevna nepristojnost – odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti – odločanje o krajevni pristojnosti na ugovor
Okrajno sodišče v Krškem se ne bi smelo samo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno in zadevo še pred vročitvijo tožbe toženki odstopiti Okrajnemu sodišču v Sevnici, ampak bi moralo tožbo vročiti toženki in šele v primeru, če bi toženka v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča v Krškem, bi se lahko do razpisa glavne obravnave izreklo za nepristojno. Zato je Okrajno sodišče v Krškem še naprej pristojno za odločanje v tem sporu.
predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba priče
Predlog za obnovo postopka, podan zaradi krive izpovedbe priče, ni utemeljen, ker tožnica ni zatrjevala, da bi bila katera od zaslišanih prič pravnomočno obsojena s kazensko sodbo, kakor tudi ne, da bi bil kazenski postopek zoper pričo ustavljen oziroma da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih se kazenski postopek zoper pričo ne bi mogel izvesti. Zgolj s predlogom za zaslišanje sebe kot pravdne stranke tožnica ni mogla nadomestiti obveznosti, da v predlogu za obnovo postopka poda ustrezne trditve.