Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 13. člen ZPotK-1, saj je tožeča stranka trdila in (kljub neprerekanim trditvam po ugotovitvah sodišča prve stopnje) tudi dokazala, da je toženki pošiljala obvestila o nedovoljeni prekoračitvi na računu (prilogi A6 in A7). Ker poslana obvestila zadoščajo kriterijem iz 13. člena ZPotK-1, se pritožnica neutemeljeno zavzema za zmanjšanje prisojene terjatve za obresti in stroške.
osebni stečaj - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba nepremičnin - odpust obveznosti - odpis dolga
Pritožbeno sodišče na človeški ravni razume stečajnega dolžnika in njegovo življenjsko stisko, vendar pa ne more in ne sme odločiti drugače, kot mu nalaga zakon. Prav tako mora v stečajnem postopku tehtati interese upnikov in dolžnika. Pritožbeno sodišče dolžniku priporoča, da o stečajnem postopku in prodaji nepremičnine obvesti pristojni center za socialno delo, da mu bo pomagal rešiti stanovanjski problem.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - zavarovanje bodoče izvršbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - abstraktna nevarnost - konkretna nevarnost - restriktiven pristop
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da gre za regulacijsko začasno odredbo in da tožeča stranka zmotno opravičuje konkretno nevarnost s tem, da ne bo mogla skleniti nove koncesijske pogodbe po Zakonu o rudarstvu, če bi toženec to parcelo prodal. Predmetna zadeva ne meri na izdajo regulacijske začasne odredbe za ureditev spornega razmerja do pravnomočnosti sodbe. Začasna odredba po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ želi zavarovanje poznejše izvršbe. V predmetnem sporu je to tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe in vpis tožene stranke v zemljiško knjigo. Zato ni mogoče obravnavati zadeve strožje oziroma restriktivno.
dogovor o preživljanju - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - pobotni ugovor - sklepčnost pobotnega ugovora - neupravičena obogatitev - nedopustna pritožbena novota - ustni dogovor - dokaz o obstoju in vsebini obveznosti - dokazna ocena
Pritožnik z opozarjanjem zgolj na dele posameznih izpovedb ter posamezne okoliščine počne to, kar neutemeljeno očita sodišču prve stopnje - opozarja le na tisto, kar bi mu bilo lahko v korist, prezre pa celoto.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da (v razmerju lastnik - nelastnik) stranka zadosti svojemu trditvenemu bremenu, če poleg trditve, da je nekdo brez plačila uporabljal njegovo nepremičnino, trdi tudi, da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Tega pa tožnik ni trdil.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - trditveno in dokazno breme - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pogoj neznatne škode - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve so določeni v 270. členu ZIZ, pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve pa v 272. členu ZIZ. Po obeh zakonskih določbah je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik izkaže za verjeten obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Vendar verjetnosti obstoja tega pogoja prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru ni presojalo. Zaključilo je namreč, da tožnica ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, ki mora biti s pogojem verjetnega obstoja terjatve podan kumulativno.
Tožnica ni izkazala niti subjektivne niti objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali otežena.
Tožnica bi morala zatrjevati konkretna ravnanja ali opustitve tožencev, ki so jih zavestno opravili oziroma opustili zaradi ogrozitve izpolnitve njene terjatve. Zatrjevane okoliščine o finančni šibkosti tožencev in trditev, da so jo ljudje začeli spraševati ali nepremičnine zares prodaja, ne zadostujejo za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti.
Navedene okoliščine tudi ne izkazujejo obstoja objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, torej ne glede na to, ali izvira iz strani dolžnika, tretjega ali višje sile oziroma ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Kljub temu, da zakon ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, pa mora upnik zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Pri tem zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal ne zadošča, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika.
Nadaljnja možnost uporabe nepremičnin, kljub izdaji začasne odredbe, sama po sebi še ne pomeni neznatne škode. Začasna odredba o prepovedi razpolaganja bi za tožence pomenila izvrševanje le upravičenj v dejanski, ne pa tudi pravni sferi stvari. Možnost uporabe in omejitev zgolj razpolaganja lastniku torej ne povzroča le neznatne škode. V nasprotnem primeru bi bilo upnikom začasno zavarovanje s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zagotovljeno vedno, ko bi verjetno izkazali obstoj svoje terjatve in bi dolžnik imel v lasti nepremičnino.
tožba na ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - varstvo koristi otroka
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da se priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, to dokaže le v sodnem postopku.
S priznanjem očetovstva je zadoščeno varstvu koristi otroka in zgolj s poudarjanjem teh koristi tožnica dokaza z DNK analizo ne more izsiliti.
Pritožnik tudi v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da ponovno ugovarja na sklep sodišča St 0000/2015 z dne 30. 9. 2019 oziroma Srg 2019/38466 in torej ponovno izraža nestrinjanje z vpisom sklepa o končanju stečajnega postopka nad subjektom vpisa v sodni register. Razlogov za pritožbo zoper izpodbijani sklep ne navaja.
Odločitev o eventualni vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje je bila odvisna od vprašanja, na katerega opozarja odgovor na pritožbo, torej, ali je registrsko sodišče pravilno obravnavalo (edino) pritožbo v spisu zoper sklep sodne pomočnice o vpisu predlaganih sprememb v sodni register, kot pritožbo J. V. kot udeleženca postopka.
Pritožbeno sodišče je vpogledalo v obravnavano pritožbo in iz njenih bistvenih sestavin ugotovilo, da jo je vložil subjekt vpisa, zato pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku, da je pritožbo zoper sklep z dne 19. 7. 2019 vložil J. V. kot udeleženec registrskega postopka.
S tem pa se izkaže, da registrsko sodišče nima nobene podlage za obravnavo pritožbe kot pritožbe udeleženca registrskega postopka zoper sklep, ki ga je izdala sodniška pomočnica. Posledično pa to pomeni, da zadeve ni treba vrniti registrskemu sodniku prve stopnje v novo odločanje.
spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - ureditev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - težko popravljiva škoda - denarna kazen
Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da udeleženca nista uspela vzpostaviti takšne ravni komuniciranja, da bi se lahko dogovarjala o rednem izvajanju stikov. Razmerje med udeležencema je po prenehanju njune izvenzakonske skupnosti postajalo vse bolj konfliktno, ta konfliktnost pa se v zadnjem obdobju še stopnjuje. Stiki po sodni poravnavi ne potekajo redno in se praviloma izvršujejo le v manjšem obsegu od predvidenega po sodni poravnavi. V takšnih razmerah so koristi otrok ogrožene, saj trpi povezanost hčerk z očetom. Namesto, da bi se čustvena povezanost hčerk z očetom krepila, s tem pa tudi občutki medsebojne pripadnosti, se je dogajalo, da se stiki zaradi slabe starševske komunikacije pogosto niso izvršili ali pa so bili zelo kratkotrajni, s čimer njihov namen ni bil dosežen. Vse to je nedvomno škodljivo vplivalo na razvoj hčerk, z vidika njune kratkoročne in dolgoročne koristi. Nujno je, da se zagotovi reden in stabilen sistem stikov med predlagateljem in hčerkama že v tej fazi postopka, da se prepreči morebitno odtujevanje otrok od predlagatelja, kar bi lahko predstavljalo težko popravljivo škodo.
odškodnina - višina škode - plačilo nadomestila - vzročna zveza - upravni postopek - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - poškodba delavca pri delu
V tem delu je ugotovljeno, da za navedena sporna obdobja obstojijo odločbe imenovanih zdravnikov ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS, da je delavka nezmožna za delo iz razloga poškodbe pri delu, ki jih toženka ni izpodbijala in na podlagi katerih so bila delavki izplačana nadomestila plače, toženka pa je od tožnice na njihovi podlagi zahtevala refundacije izplačil.
Odločbe imenovanega zdravnika ZZZS in komisije ZZZS niso javne listine, temveč so upravne odločbe, ki postanejo dokončne in pravnomočne ter so pravna podlaga za uveljavitev pravic v zvezi z nadomestilom plače. Delodajalci so stranke oziroma stranski intervenienti v tem upravnem postopku, zato dokončne in pravnomočne odločbe zavezujejo tudi njih. Zaradi predvidenih možnosti napak imajo pravna sredstva zoper odločbe, ki jih toženka ni izkoristila. Pri tem je odveč poudariti, da se je ta pravda pričela s tožbo v letu 2015 in da tožnica nasprotuje povračilu nadomestil plače, ki so se izplačevala skoraj do konca leta 2017. Kot povzročiteljica škode in kot udeleženka omenjenega upravnega postopka, bi morala toženka nenazadnje skladno z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), načelno prepovedjo povzročanja škode (131. člen OZ) ter posledično obveznostjo, da prepreči oziroma zmanjšuje morebitno škodo, ki je tožnici upoštevaje toženkine trditve nastajala neutemeljeno, nasprotovati omenjenim odločbam in zoper njih vložiti pravna sredstva. Toženka je imela torej ne samo položaj, v katerem bi mogla vplivati na vsebino odločb, za katere sedaj smiselno zatrjuje, da niso pravilne, čeprav tožnico vsekakor zavezujejo in so bile že izvršene, ampak je bila še v položaju, v katerem bi morala vplivati na vsebino odločb.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - poškodba pri telovadbi - skrbnost ravnanja - dolžna profesionalna skrbnost - navodila za uporabo - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost
Tožnica se je poškodovala med vadbo v fitnes studiu toženke, ko ji je na glavo padel vadbeni drog multifunkcijske naprave, namenjen potegu uteži.
Za nastalo škodo je v celoti odgovorna toženka, ki ni zadostila standardu profesionalne skrbnosti, ker uporabnikov storitev ni seznanila z načinom varne uporabe naprave, niti ni o tem poučila svojih zaposlenih.
predlog za odlog izvršbe - javna dražba nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Drugi odstavek 192. člena ZIZ določa, da v sklepu o izročitvi sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato se je zgolj lastnik dolžan izseliti iz nepremičnine in jih proste oseb in stvari, ki se nanašajo le na dolžnikove stvari, izročiti kupcu v posest. Kolikor je določeno, da so se iz stanovanjskega dela nepremičnine dolžni izseliti tudi vse z njim živeče osebe, bi namreč upnik lahko pridobil že v tem postopku izvršilni naslov za morebitne najemnike, kar pa drugi odstavek 192. člena ZIZ v povezavi s 195. členom ZIZ ne omogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00031097
ZPP člen 7, 212. ZASP člen 1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka I-A/1, I-A/2, II-B/6.
avtorski honorar - višina nadomestila - trditveno in dokazno breme - javno priobčevanje glasbenih del - javno izvajanje glasbenih del - jazz - promenadni koncert - koncert resne glasbe
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da toženec svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (7. in 212. člen ZPP), da gre za promenadne koncerte, ni zadostil, ker ni podal konkretnih navedb, katere so tiste okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da gre za promenadne koncerte.
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je ugotavljanje toženčeve lastninske pravice na stvari predhodno vprašanje v pravdi za vrnitev stvari.
Za pridobitev (so)lastnine z vlaganji v tujo nepremičnino oz. v obstoječo zgradbo niso relevantna kakršnakoli vlaganja. Potrebna je presoja z vidika ohranitve ali morebitne spremembe identitete zgradbe kot posledice vlaganj. Po ustaljeni sodni praksi je pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču po ZTLR izpolnjen le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Skladno s sodno prakso graditelju ne prinašajo stvarnopravnih upravičenj vlaganja, ki niso pomembna, pa tudi ne obsežna prenovitvena dela oz. adaptacije, če hiša ohranja svoj prvotni namen
skupščina d.o.o. - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine d.o.o. - lastni poslovni delež družbe - glasovalna pravica v d.o.o. - nasprotni predlog - pravica do obveščenosti
Res določba 522. člena ZGD-1 določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi. S tem, ko tako določa, pa je treba ničnost skupščinskih sklepov presojati glede na določbo 390. člena ZGD-1, ki opredeljuje, kdaj so sklepi nični in pri tem izhaja iz ureditve v delniški družbi. Tako je sklicevanje sodišča prve stopnje na kršitev temeljnega načela iz 221. člena ZGD-12 pravilna in se sme smiselno uporabljati tudi za razmerja v družbi z omejeno odgovornostjo.
Res je, kar trdi pritožba, da je z nasprotnim predlogom mogoče predlagati drugačno vsebino prvotnega in pravočasno predlaganega skupščinskega sklepa, vendar pa se po mnenju pritožbenega sodišča mora z nasprotnim predlogom poskušati doseči le drugačno odločitev glede bistva prvotnega predloga, drugače bi res lahko šlo za novo točko dnevnega reda.
Lastni poslovni delež pa niti družbi ne daje nobenih pravic4, torej tudi ne bodočemu kupcu, kršitev te določbe pa pomeni kršitev temeljnih načel družbe in so sklepi, sprejeti na tak način nični, ker so v nasprotju z bistvom družbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033381
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 167, 180.
zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje poslovne goljufije - subsidiarni tožilec
Kot v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ni dokazov v smeri goljufivega namena osumljenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030962
URS člen 23.. KZ-1 člen 258.. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - dvom v nepristranskost sojenja
Okoliščina, da je v obravnavani zadevi osumljenka A. A. - sodnica Okrožnega sodišča v M., predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi v primeru, da bi zadevo obravnavali sodniki Okrožnega sodišča v M., glede na različna pojmovanja o delu sodišča in ko niso izključena tudi njihova osebna poznanstva, utegnilo omajati zaupanje udeležencev postopka in javnosti v nepristranskost pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ker je osumljenki očitano kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 povezano ravno z osumljenkinim delom sodnice na Okrožnem sodišču v M.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - ponovno odločanje o začetku postopka odpusta obveznosti
Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne more ponovno odločati o pravnomočno ugotovljenih dejstvih v zvezi z zakonsko ugotovljeno oviro za odpust iz 4. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjem dolžnika (torej trditev pritožnika glede prodaje solastniškega deleža in vpisa hipoteke na dolžnikovo nepremičnino), saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku. V ponovnem postopku sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče presoja le ovire za odpust, ki so nastale v tem postopku in ugotavlja, da so podane in sicer ni poteklo desetletno obdobje od pravnomočne zavrnitve odpusta (2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje - opustitev posegov v lastninsko pravico - vrnitveni zahtevek - tožba za vrnitev stvari - rei vindikacija - odstranitev stvari - posest - meja - geodetski načrt - dokaz z izvedencem - odvodnjavanje meteornih voda
Negatorna tožba je tožba lastnika ali domnevnega lastnika proti tistemu, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne z odvzemom stvari, s tožbenim zahtevkom pa se zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Z njo se lastnik brani pred vsemi posegi, ki mu onemogočajo ali otežujejo rabo njegove stvari ali ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice, pri tem pa si tisti, ki ga vznemirja, na njegovi stvari ne lasti nobene pravice niti ne pretendira, da bi si jo pridobil.
S trditvami o postavitvi betonskega zidu in betonske plošče na njegovo nepremičnino in zahtevkom za njuno odstranitev tožnik uveljavlja zaščito svoje lastninske pravice po 92. členu SPZ. S pozidavo se namreč zemljišče lastniku dejansko odvzame, saj na delu zemljišča, na katerem nekdo tretji nekaj zgradi, lastnik praviloma nima posesti. Vrne pa se stvar lastniku v posest z odstranitvijo zgrajene stvari.