DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00033313
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu mesar, bi moral biti poučen o pravilnem načinu odcejanja vroče juhe iz kotla, v katerem se je kuhala, v posodo na tleh. Spolzka tla, neprimerna obutev in neusposobljenost tožnika pa so vzrok za tožnikov nesrečo pri delu. Tožnik je dokazal, da mu je nepremoženjska škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja toženke.
ZPP člen 394-11, 395, 396, 397, 397/2, 398, 398/1.. KZ-1 člen 197.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - mobing - kazenska oprostilna sodba
Tožnik vztraja, da je predlog za obnovo postopka utemeljen, ker je bila v kazenskem postopku zoper njega izdana oprostilna sodba zaradi kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu (197. člen KZ-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da tožnik v predlogu ni izrecno navedel, kateri obnovitveni razlog uveljavlja. Drugi odstavek 397. člena ZPP namreč zahteva, da je treba v predlogu navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova. Po prvem odstavku 398. člena ZPP sodišče zavrže predlog, ki je prepozen (396. člen ZPP), nepopoln (drugi odstavek 397. člen ZPP) ali nedovoljen (395. člen ZPP). Kljub procesni odločitvi o zavrženju predloga se je sodišče opredelilo tudi do vsebine predloga, ki je (tako kot pritožba) v bistvenem kritika ureditve obnovitvenega razloga iz 11. točke 394. člena ZPP, ker se nanaša le na kazensko obsodilno sodbo, ne pa tudi na oprostilno sodbo. Še zlasti tožnik na to opozarja v zvezi z ureditvijo odpovednega razloga v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZPP, pri čemer pa slednje ureditve same po sebi niti ne problematizira.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pisni izvid in mnenje oziroma cenitev - pripombe na cenitveno poročilo - trditvena podlaga - dopolnitev izvedenskega mnenja
Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna. V pripombah mora stranka navesti, katero vrednost nepremičnine (konkretno) smatra za pravilno, in navedeno strokovno utemeljiti. Trditvena podlaga v pripombah mora torej primarno ustrezati tem zahtevam, šele ob izpolnitvi tega pogoja mora sodišče pripombe vročiti v izjavo izvedencu oziroma po potrebi od izvedenca zahtevati dopolnitev mnenja.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030937
OZ člen 101, 125, 239. ZPPDUP člen 3, 4.
izpolnitev pogodbene obveznosti - sočasna izpolnitev obveznosti - najemna pogodba za grob - plačilo najemnine - izvajalec gospodarske javne službe - obveznosti najemodajalca - urejanje in vzdrževanje pokopališč - pokopališka in pogrebna dejavnost - krajevno običajen način - grobni prostor - odstranitev dreves
Tožeča stranka kot najemodajalka površin za grobove je dolžna skrbeti za red in čistočo na pokopališčih. Kot izvajalec gospodarske javne službe tožeča stranka opravlja pokopališko dejavnost in je dolžna urejati pokopališča na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
V našem okolju je krajevno običajno, da so na pokopališčih posajena drevesa, naravna posledica pa je padanje iglic in storžev.
Očitek tožene stranke, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na vzdrževanje površine, ki je namenjena grobovom, ni izpolnila, ni utemeljen. Zato ji je za njene storitve dolžna plačati skladno s sklenjeno pogodbo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1, 432-3, 432-2, 433, 438, 438/1. ZGD-1 člen 59, 59/1.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - ustavitev postopka izbrisa - ugovor upnika - pritožba predlagatelja
Zoper navedeni sklep se je pritožil A. A. z navedbo, da je predlagatelj postopka izbrisa. S tem statusom pa ima po drugem odstavku 438. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa le v primeru, če se je postopek izbrisa začel na njegov predlog. Status udeleženca postopka izbrisa ima namreč po 2. točki 432. člena ZFPPIPP predlagatelj postopka izbrisa, če je sodišče začelo postopek izbrisa na predlog. Kot izhaja iz podatkov registrskega sodišča (red. št. 6), pa je pritožnik sicer 12. 8. 2019 vložil predlog za izbris subjekta vpisa na podlagi 433. člena ZFPPIPP, vendar postopek izbrisa na podlagi njegovega predloga še ni bil začet. Tako se pokaže, da pritožnik v tem postopku, začetem po uradni dolžnosti in ne na predlog, statusa udeleženca nima in da njegova pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena.
stranska intervencija - pravni interes intervenienta - prekinitev postopka - odreditev prekinitve postopka - predhodno vprašanje - izpolnitev zakonskih pogojev - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - veljavnost vknjižbe - obstoj ločitvene pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - dobroverni lastniški posestnik - izločitev iz stečajne mase
V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Za prekinitev postopka se sodišče odloči, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ne glede na predloge pravdnih strank. Zato očitki pritožnika, da ne drži, da je prekinitev postopka predlagala A. a. d. kot stranski intervenient na strani tožene stranke ter da je bil postopek prekinjen v nasprotju z voljo in interesi obeh pravdnih strank, niso odločilnega pomena. Prekinitev postopka namreč ni v dispoziciji strank.
Ločitvena pravica na nepremičnini, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, ne more obstajati.
Oseba, ki trdi, da je lastnica nepremičnine, na kateri tožeča stranka (ločitveni upnik) v pravdi uveljavlja ločitveno pravico za poplačilo svoje terjatve do tožene stranke (stečajnega dolžnika), in ki proti ločitvenemu upniku in stečajnemu dolžniku tudi sama vodi pravdo na ugotovitev obstoja lastninske pravice na tej nepremičnini ter izbrisa hipotek, ki so podlaga ločitveni pravici, torej ima pravni interes, da se v pravdi na ugotovitev obstoja ločitvene pravice kot stranski intervenient pridruži toženi stranki, stečajnemu dolžniku, ki trdi, da ni lastnik te nepremičnine in da je lastnica te prav oseba, ki se mu namerava pridružiti.
povrnitev pravdnih stroškov - postopek iz razmerij med starši in otroki - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Zaradi narave sporov iz razmerij med starši in otroki je onemogočena brezpogojna uporaba splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov. V pravdnem postopku velja kot osnovni kriterij za povrnitev stroškov kriterij uspeha. Po določilu 413. člena ZPP pa lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku.
Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več (premoženjsko stanje strank, razlogi za spor, načini pravdanja obeh strank …), sodišče pa pri odločitvi o stroških postopka po 413. členu ZPP upošteva vse okoliščine primera.
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 13. člen ZPotK-1, saj je tožeča stranka trdila in (kljub neprerekanim trditvam po ugotovitvah sodišča prve stopnje) tudi dokazala, da je toženki pošiljala obvestila o nedovoljeni prekoračitvi na računu (prilogi A6 in A7). Ker poslana obvestila zadoščajo kriterijem iz 13. člena ZPotK-1, se pritožnica neutemeljeno zavzema za zmanjšanje prisojene terjatve za obresti in stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030673
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 86. ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/4.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - nemoralno ravnanje pogodbenih strank - kršitev moralnih pravil - nezmožnost izpolnitve pogodbe - subjektivne okoliščine - goljufiv namen ob sklenitvi posla - predmet pogodbe - pravnomočnost sklepa o dedovanju - upravičenja solastnika - predkupna pravica solastnika nepremičnine - trditveno breme - dokazovanje lastninske pravice - neprimeren dokaz - nezadostna trditvena podlaga - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo
Za opredelitev določenega ravnanja ob sklepanju pogodbe kot nemoralnega zgolj okoliščina, da eden od pogodbenikov svoje obveznosti ne bo mogel izpolniti, ne zadošča, ampak bi morale biti poleg tega podane tudi jasne (konkretne) trditve o ustreznih subjektivnih okoliščinah na njegovi strani (npr. goljufiv namen).
vročitev poziva za odgovor na tožbo - dokazovanje vročitve - zamudna sodba - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja
Ne držijo pritožbene navedbe, da toženi stranki ni bil vročen poziv na odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je na zahtevo pritožbenega sodišča v zvezi z vročitvijo tožbe zaradi odgovora pridobilo pojasnilo vodje sprejemne pisarne Okrožnega sodišča v Celju z dne 4. 12. 2019, iz katerega izhaja, da je bila pošiljki (s podatki S. Ž., , RV 081266125SI, datum oddaje 2. 4. 2019), poslani s strani sodišča, s strani sistema EVIP določena teža 136 g. Takšen sistem odpošiljanja pošiljk je odobren in uveden s strani VSRS – CIF. Teža se določi po sistemu števila listov. To pomeni, da strojepiska, ki pripravi vsebino za pošiljanje, določi poleg naslovnika tudi število listov (v konkretnem primeru 25 listov). Vodja sprejemne pisarne je po pregledu dokumentacije ugotovil, da po pripisanem opisu (tožba, priloge, poziv,...) in po fizičnem štetju listov je pošiljka vsebovala natančno 25 listov. Podatki v pojasnilu vodje sprejemne pisarne in v pojasnilu priloženih prilogah - izpisu iz EVIP-a (l. št. 34 in 35) se ujemajo tako z odredbo sodnice z dne 29. 3. 2019 (l. št. 6), da se toženi stranki vroči: (-) drugopis tožbe s prilogami; (-) poziv, naj odgovori na tožbo, po obrazcu Odg_d9; (-) povabilo k mediaciji po obrazcu m.poziv_v1(rok 30 dni) in (-) soglasje za mediacijo po obrazcu m.sogl_pod_v1., kot z navedbo vsebine na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi (Tožba s pril., Odg(d9)-poziv z dne 1. 4., m. poziv(v1) z dne 1. 4., m. sogl-pod(v1) z dne 1. 4., letak, ev.6.5.). Po pregledu spisa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožba vsebuje 2 lista, priloga (A1 do A10) 17 listov, 2 lista vsebuje poziv na odgovor na tožbo, 2 lista poziv za mediacijo in 2 lista soglasje za mediacijo, kar je skupaj 25 listov.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 3/1, 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-2, 40, 40/1, 40/1-2, 49, 49/1.
nagrada za izvedensko delo - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - nepopolno izvedensko mnenje - specificirani stroškovnik - pripombe - upoštevanje navodil sodišča - dodatno delo - nagrada za študij spisa - materialni stroški izvedenca
Glede na nalogo, ki je bila izvedencu naložena, in sicer da ugotovi dejanski potek sporne poti, je izdelava geodetskega načrta oziroma skice, kot je opredeljena v stroškovniku, njegovo izvedensko delo, zato poimenovanje te postavke kot stroška za izdelavo geodetskega načrta na odmero nagrade iz tega naslova ni odločilno za oceno, ali gredo izvedencu priglašeni stroški.
URS člen 25. ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 375, 375/2, 375/2-4, 440, 444, 444/1, 444/3, 444/3-3, 444/5.
prekinitev postopka - prekinitev in mirovanje postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - singularno pravno nasledstvo - singularni pravni naslednik - univerzalni pravni naslednik - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - obstoj pravde - prenos terjatve med pravdo - prenos stvarne legitimacije - izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - postopek za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - obrazloženost sklepa - neobrazloženost sklepa - pravni interes za pritožbo - pravica do pravnega sredstva - končanje stečajnega postopka - končno poročilo upravitelja
Postopek se s singularnim pravnim naslednikom nadaljuje takrat, kadar je singularno pravno nasledstvo v zvezi s prenehanjem pravdne stranke.
V primerih ko pride med pravdo do odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda, materialnopravno nasledstvo lahko pripelje do procesnega samo, če v to privolita obe stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030929
ZPP člen 318, 318,/1, 318/2, 338, 338/2. OZ člen 1035. ZGD-1 člen 8.
zamudna sodba - domneva o priznanju dejstev - dovoljeni pritožbeni razlogi - trditveno breme - asignacija - način poplačila - odškodninska odgovornost družbenikov - odgovornost za dolgove družbe - odgovornost družbenika za dolg družbe - zloraba družbe - spregled pravne osebnosti - predpostavke za spregled pravne osebnosti - sklepčnost tožbe - pravnorelevantna dejstva
Zamudna sodba sankcionira toženčevo pasivnost, če na tožbo ne odgovori v zakonsko določenem roku. Sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, saj sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe, na katere tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožnik je zadostil trditvenemu bremenu glede obstoja asignacijskega poplačila podizvajalcev.
Trditvena podlaga tožbe je umeščena pod 8. člen ZGD, ki ureja spregled pravne osebnosti. Gre za položaj, v katerem za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki.
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je ugotavljanje toženčeve lastninske pravice na stvari predhodno vprašanje v pravdi za vrnitev stvari.
Za pridobitev (so)lastnine z vlaganji v tujo nepremičnino oz. v obstoječo zgradbo niso relevantna kakršnakoli vlaganja. Potrebna je presoja z vidika ohranitve ali morebitne spremembe identitete zgradbe kot posledice vlaganj. Po ustaljeni sodni praksi je pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču po ZTLR izpolnjen le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Skladno s sodno prakso graditelju ne prinašajo stvarnopravnih upravičenj vlaganja, ki niso pomembna, pa tudi ne obsežna prenovitvena dela oz. adaptacije, če hiša ohranja svoj prvotni namen
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033381
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 167, 180.
zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje poslovne goljufije - subsidiarni tožilec
Kot v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ni dokazov v smeri goljufivega namena osumljenca.
skupščina d.o.o. - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine d.o.o. - lastni poslovni delež družbe - glasovalna pravica v d.o.o. - nasprotni predlog - pravica do obveščenosti
Res določba 522. člena ZGD-1 določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi. S tem, ko tako določa, pa je treba ničnost skupščinskih sklepov presojati glede na določbo 390. člena ZGD-1, ki opredeljuje, kdaj so sklepi nični in pri tem izhaja iz ureditve v delniški družbi. Tako je sklicevanje sodišča prve stopnje na kršitev temeljnega načela iz 221. člena ZGD-12 pravilna in se sme smiselno uporabljati tudi za razmerja v družbi z omejeno odgovornostjo.
Res je, kar trdi pritožba, da je z nasprotnim predlogom mogoče predlagati drugačno vsebino prvotnega in pravočasno predlaganega skupščinskega sklepa, vendar pa se po mnenju pritožbenega sodišča mora z nasprotnim predlogom poskušati doseči le drugačno odločitev glede bistva prvotnega predloga, drugače bi res lahko šlo za novo točko dnevnega reda.
Lastni poslovni delež pa niti družbi ne daje nobenih pravic4, torej tudi ne bodočemu kupcu, kršitev te določbe pa pomeni kršitev temeljnih načel družbe in so sklepi, sprejeti na tak način nični, ker so v nasprotju z bistvom družbe.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje - opustitev posegov v lastninsko pravico - vrnitveni zahtevek - tožba za vrnitev stvari - rei vindikacija - odstranitev stvari - posest - meja - geodetski načrt - dokaz z izvedencem - odvodnjavanje meteornih voda
Negatorna tožba je tožba lastnika ali domnevnega lastnika proti tistemu, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne z odvzemom stvari, s tožbenim zahtevkom pa se zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Z njo se lastnik brani pred vsemi posegi, ki mu onemogočajo ali otežujejo rabo njegove stvari ali ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice, pri tem pa si tisti, ki ga vznemirja, na njegovi stvari ne lasti nobene pravice niti ne pretendira, da bi si jo pridobil.
S trditvami o postavitvi betonskega zidu in betonske plošče na njegovo nepremičnino in zahtevkom za njuno odstranitev tožnik uveljavlja zaščito svoje lastninske pravice po 92. členu SPZ. S pozidavo se namreč zemljišče lastniku dejansko odvzame, saj na delu zemljišča, na katerem nekdo tretji nekaj zgradi, lastnik praviloma nima posesti. Vrne pa se stvar lastniku v posest z odstranitvijo zgrajene stvari.