CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031549
SPZ člen 19. ZVEtL-1 člen 30, 30/5, 35, 35/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - arkadni hodnik - možnost dostopa do prostorov - služnost hoje - izvedena pravica - ugotovitev dejanskega stanja - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - ogled na kraju samem - neizvedba dokaza
V postopku po ZVETL-1 sodišče odloča na podlagi verjetnosti kot znižanega standarda materialne resnice, dejansko stanje pa je bilo dobro razvidno že iz fotografije in skice predlagateljice, zato ogled na kraju samem ni bil potreben.
gospodarski spor majhne vrednosti - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - konkretiziranost trditev
Upoštevajoč povzetek ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na dokazani trditveni podlagi tožnice, je neutemeljeno ne le pritožbeno stališče, da tožnica v zvezi z vtoževanimi terjatvami praktično ni podala trditvene podlage, ampak tudi očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. V dopolnitvi tožbe je namreč tožnica zadostno konkretizirala vsakega od preostalih treh računov. Utemeljenosti terjatev iz vsakega računa pa je toženka v prvi pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2019 zgolj pavšalno ugovarjala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - neutemeljen odpovedni razlog - pravni prenos podjetja - sprememba delodajalca
Ukinitev delovnega mesta lahko ustreza poslovnemu razlogu, kot je opredeljen v prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Vendar je za presojo zakonitosti odpovedi bistveno, da ta ni bila podana iz drugega, neutemeljenega razloga. Neutemeljeni razlogi za odpoved so našteti v 90. členu ZDR-1 in med njimi je sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1. Skladno s to določbo preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, na delodajalca prevzemnika.
Ker je toženec ob izpolnitvi jasno navedel, kaj s tem plačuje, vračunavanje izpolnitve, kot ga predlagata tožnika, ni pravilno (287. člen OZ).
Za zakonske zamudne obresti velja na podlagi prvega odstavka 347. člena OZ in v skladu z ustaljeno sodno prakso krajši triletni zastaralni rok. Zastarane so torej obresti, ki so zapadle v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ne pa tudi zakonske zamudne obresti, ki so zapadle kasneje.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - rok za podajo predloga - subjektivni rok - seznanitev s pisanjem
Zakon določa subjektivni rok, v katerem mora stranka predlagati razveljavitev potrdila. V predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti stranka šele uveljavlja, da ji odločba ni bila pravilno vročena – zgolj rok za vložitev takega predloga tako logično ne more biti odvisen od pravilne vročitve odločbe.
Prispevka obeh voznikov motornih vozil je torej treba oceniti na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera in pri tem dati ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok nastanka škodnega dogodka (prometne nesreče).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 5, 49.
pravica do izjave v postopku - dopolnitev izvedenskega mnenja - sklep o določitvi izvedenca - potni stroški
Pravica do polne izjasnitve v postopku pomeni, da se mora stranki dopustiti, da navede vsa dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek oziroma mu nasprotuje, ob upoštevanju procesnih prekluzij, in omogočiti, da se izvedejo vsi dokazi, s katerimi ta dejstva dokazuje, pri tem pa se morajo dokazi izvesti tako, da bodo z njimi razjasnjena vsa odločilna dejstva za presojo v sporni zadevi. Če dopuščeni in izvedeni dokaz pušča dvom glede obstoja določenih in za presojo odločilnih dejstev, ta dvom pa je mogoče odpraviti z dopolnitvijo istega dokaza, stranka pa to pravilno predlaga in obrazloži, potem je potrebno takšnemu predlogu ugoditi, sicer se stranko prikrajša v pravici do polne izjasnitve.
Pritožba nima prav, da je sklep sodišča o določitvi izvedenca šteti kot nalog za službeno pot in da ima zato pravico do povrnitve kilometrine v višini, kot velja za službeno potovanje z lastnim avtomobilom. Takšna razlaga ni mogoča, ker izvedenec ni javni uslužbenec, do višje kilometrine pa bi bil izvedenec upravičen le, če bi tako določal Pravilnik o sodnih izvedencih ali Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, pa tega ne določata.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice - pridržanje brez privolitve - shizofrenija
Izvedenec ni ugotovil in sodišče ni zapisalo, da bi nasprotni udeleženec užival alkohol ali druge opojne substance, temveč je ugotovitev o njegovi moteni presoji realnosti vezalo na duševno bolezen (shizofrenijo).
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 20, 20/1.
direktna tožba oškodovanca - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdno načelo - odgovornost v razmerju s stopnjo krivde - porazdelitev odgovornosti - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - vzročna zveza - vzrok za prometno nesrečo - vožnja brez vozniškega dovoljenja - prehitra vožnja - vožnja z neosvetljenim vozilom - načelo zaupanja v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje
Pritožba se neutemeljeno zavzema za presojo, da tožnikovo ravnanje (prehitra vožnja) ni bilo vzrok za nesrečo oziroma da ravnanje toženkinega zavarovanca takšno vzročnost izključuje. Res je, da je toženkin zavarovanec tožniku zaprl pot oziroma izsilil prednost, vendar njegovih ravnanj ni mogoče presojati izolirano od tožnikovih ravnanj. Nevarno situacijo na cestišču sta z nespoštovanjem prometnih predpisov ustvarila oba udeleženca prometne nesreče. Tako pravila o prednosti kot tudi pravila o hitrosti sodijo med temeljna prometna pravila. Načelo zaupanja v cestnem prometu, na katerega se sklicuje tožnik, je treba obravnavati v povezavi z načelom defenzivne vožnje, ki prvo načelo omejuje v tem smislu, da udeležencem v cestnem prometu nalaga, da morajo preprečevati nastanek nevarnih položajev in jih reševati tudi, kadar jih niso povzročili sami (pozorni morajo biti na ravnanja drugih udeležencev, ter storiti vse, da preprečijo nevarnost, če ugotovijo, da ti ne ravnajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi). Ravnanje toženkinega zavarovanca torej tožnika ni odvezovalo dolžnosti, naloženih z načelom defenzivne vožnje. Šele ob upoštevanju in razumevanju tega načela se razkrije pomen (teža) dveh v postopku ugotovljenih dejstev: (1) Tožnik bi v primeru vožnje z dovoljeno hitrostjo nesrečo lahko preprečil (toženkin zavarovanec bi manever zavijanja varno zaključil). (2) Toženkin zavarovanec bi tožnika lahko opazil na razdalji 100 metrov, kar pomeni, da bi tudi tožnik vožnjo osebnega vozila lahko opazoval na takšni razdalji (ter prepoznal voznikovo namero za zavijanje).
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 89, 89/1, 89/1-1.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - diskriminacija - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka ni bila dolžna sistemizirati novega delovnega mesta, da bi ohranila tožničino zaposlitev. Tožena stranka je bila dolžna pridobiti mnenje Komisije in preveriti, ali lahko tožnici ponudi opravljanje drugega dela v skladu z njenimi omejitvami iz invalidske odločbe oziroma ali delovno mesto lahko prilagodi tako, da bi bilo za tožnico ustrezno. Navedeno je tožena stranka storila, v postopku pred sodiščem prve stopnje je dokazala, da za tožnico drugega ustreznega dela niti s prilagoditvijo delovnega mesta nima, zlasti zaradi dodatnih omejitev, ugotovljenih s sodbo socialnega sodišča, zato obstaja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Dokazno breme, da ni bila kršena prepoved diskriminacije, je res na delodajalcu (šesti odstavek 6. člena ZDR-1), vendar to breme za delodajalca nastane šele tedaj, ko delavec navede dejstva, ki opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Iz navedene določbe izhaja, da je trditveno breme glede obstoja diskriminacije na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bil razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin (prvi odstavek 6. člena ZDR-1). Obrnjeno dokazno breme (enako kot glede dokazovanja razloga za podajo odpovedi oziroma zakonitosti odpovedi)1 ne pomeni, da je delavec prost trditvenega bremena.
ZPP člen 358, 358-5, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 140, 171.
odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca športne in rekreativne dejavnosti - poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - nesreča pri sankanju - ukrepi za zagotavljanje varnosti - povprečna skrbnost oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - soodgovornost za škodo - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Organizator nočnega sankanja odgovarja samo za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa tudi za škodo zaradi tveganja, ki ga sankanje kot rekreativna športna dejavnost prinaša samo po sebi. Možnost, da bo sankač med sankanjem (zaradi prehitre vožnje, neustrezne izbire smeri vožnje in podobno) izgubil oblast nad sanmi, je za to dejavnost običajna in pričakovana. Temu riziku se je tožnik, ki se je prostovoljno udeležil sankanja, izpostavil sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00046192
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 22.. ZFPPod člen 3, 13, 13/1, 15, 19, 19/5, 20, 21, 21/1.. ZPP člen 314.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - prezadolženost družbe - nujni posli - bilanca stanja - protipravnost ravnanja - solidarna odgovornost - več direktorjev družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - pravica do poštenega sojenja - delna sodba - sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Da je odločitev o izdaji delne sodbe prepuščena sodišču, ki v okviru procesnega vodstva presoja smotrnost predloga stranke za njeno izdajo, lahko pa sodišče tudi samo, tj. brez predloga strank oceni, da je izdaja takšne sodbe smotrna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030680
OZ člen 131, 147, 148. URS člen 26. ZIKS-1 člen 29, 30. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 15, 19.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - nadzor nad zaporniki - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pravosodni policisti v Zavodu ravnali tako, kot je treba, in posledično pravilno odločilo, da zato tožena stranka tožniku ni dolžna povrniti morebitne škode, ki so mu jo povzročili sojetniki, ko je bil na prestajanju zaporne kazni.
Dokazanost okoliščin, ki bi utemeljevale toženkino odškodninsko obveznost, je dejansko vprašanje, presoja, ali iz teh okoliščin obveznost izhaja, pa je (materialno) pravno vprašanje.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pravica graditi - pravica investitorja graditi na zemljišču - veriga pogodb - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera
Napačno je stališče toženke, da je veljaven prenos pravice uporabe mogoč le na podlagi pisne pogodbe o njenem prenosu oziroma posebne odločbe (o dodelitvi pravice uporabe) in da, ker v konkretnem primeru takšna listina ne obstoji, investitorji garaž pravice do uporabe niso pridobili. V sodni praksi je namreč zavzeto stališče, da je kljub neobstoju takšnih listin, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji (soglasji), potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, zgradila objekt in ga uporabljala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00031068
ZFPPIPP člen 305, 310.. ZIZ člen 254.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice - sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi
Ne gre za primer, ko nepremičnina ne bi bila vpisana v zemljiški knjigi in posledično za ustanovitev zastavne pravice ni mogoče uporabiti postopka, kot ga določa 254. člen ZIZ.
komunalne storitve - plačevanje komunalnih odpadkov - plačilo obveznosti - izvajanje gospodarske javne službe - odvoz komunalnih odpadkov - pristojnosti občine - določitev cene - cena komunalnih storitev - materialnopravna podlaga terjatve - uredba - splošni akt občine - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - zabojnik - ugovor zastaranja terjatve - enoletni zastaralni rok
Po 355. členu OZ terjatve, kamor sodi tudi konkretna, zastarajo v enem letu, zastaralni rok pa začne teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Ob upoštevanju te določbe je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da terjatve po računih, ki so bili izdani od decembra 2016 dalje, niso zastarale. Ker so vse navedene terjatve zapadle v plačilo šele v letu 2017 in kasneje, je zastaralni rok za terjatev po prvem od navedenih računov, začel teči šele 1. 1. 2018 in se do vložitve izvršilnega predloga še ni iztekel.
Stališče toženca, da tožnikovih storitev zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov ni dolžan (v celoti) plačati, je zmotno. Kot je (pravilno) pojasnilo že sodišče prve stopnje, dejstvo, da je količina odpadkov, ki jih toženec odda, manjša kot obračunana količina, ni relevantno. Tožnik namreč to storitev obračunava skladno z Odlokom in sicer glede na prostornino zabojnika in število odvozov. Zabojnik, ki je upoštevan pri konkretnem obračunu, je najmanjši možen in ustreza številu oseb, ki živijo skupaj s tožencem. Tudi dejstvo, da toženec zabojnika ne poseduje, na presojo utemeljenosti zahtevka ne vpliva. Zabojnik si je namreč toženec dolžan sam priskrbeti, na to njegovo obveznost pa zamenjava skupinskih z individualnimi zabojniki nima nobenega vpliva.
SPZ člen 105. ZVEtL-1 člen 23, 24. SZ-1 člen 4, 4/3.
vzpostavitev etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - posamezni del stavbe - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - lastništvo posameznega dela stavbe - skupni del stavbe - domneva o skupnih delih stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - garaža - kolesarnica - predmet izven pravnega prometa - pravna narava dela stavbe v etažni lastnini - odločanje na podlagi verjetnosti - izkaz verjetnosti lastninske pravice
Sodišče prve stopnje je pravilno na večji stopnji verjetnosti ugotovilo predlagateljevo lastništvo določenih posameznih delov stavbe.
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/3, 19/4, 20, 20/1, 20/2, 24, 35, 35/1. SPZ člen 24, 24/1, 24/2.
etažna lastnina - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - zakonske domneve - dejanska razlastitev - ponovno odločanje - dobroverni posestnik - neposredna posest - posredna posest - dejanska posest
Zaradi pomena, ki ga imata zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu, je zakonodajalec ocenil, da je treba zagotoviti čimprejšnjo ureditev doslej neurejenih etažno-lastninskih razmerij. Zato je bil uzakonjen ZVEtL-1, ki je interventni zakon. V skladu z namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka sodišče spornih dejstev v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
ZIZ člen 17, 20a, 55, 55/1, 55/1-5, 71, 71/1, 71/1-5, 74. ZN člen 4, 23.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugovor ničnosti - odlog izvršbe - sodba SEU
V okviru odločitve o ugovoru se sodišče do dolžničinih navedb ni opredeljevalo iz razloga, ker dolžnica v tem delu ugovora ni uveljavljala pravno pomembnih ugovornih razlogov. V tem delu odločbe sodišče prve stopnje pravilno ni opravilo preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni bilo dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Navedeno presojo je sodišče prve stopnje opravilo v okviru odločitve o odlogu izvršbe, ki jo je sprejelo po uradni dolžnosti.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 33, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 147, 147/1.. OZ člen 147.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - kršitev moralne avtorske pravice
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca delavcu je najstrožja sankcija, ki jo ima delodajalec na voljo v primeru ugotovljenih kršitev delovnopravnih obveznosti delavca. Ker v delovnem pravu velja načelo stopnjevitosti sankcij, je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi rezervirana za najhujše primere kršitev, ko bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, da delavca kljub njegovi kršitvi zadrži na delu še v času odpovednega roka. Pri tem ocena, kdaj bi bilo od delodajalca to nerazumno pričakovati, temelji na izpolnjenosti dveh pogojev. Prvi pogoj je stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predvsem glede na naravo, težo in posledice delavčeve kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Drugi pogoj ima osebni značaj in ga je treba presojati ob upoštevanju, kako je ta kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnosti nadaljnjega sodelovanja in podobno.
Tožena stranka je tožnici v odpovedi očitala, da je na Facebook profilu tožene stranke objavila fotografijo brez dovoljenja avtorja in na fotografijo napisala, da je last tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru glede na naravo, težo in posledice tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja (tj. obveznosti vestnega opravljanja dela iz 33. člena ZDR-1) in glede na vpliv te kršitve na medsebojno razmerje, zaupanje in možnosti nadaljnjega sodelovanja tekom odpovednega roka med pravdnima strankama pravilno zaključilo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila upravičena sankcija tožene stranke.
Ravnanja direktorja tožene stranke (poskus poslabšanja pogojev dela brez utemeljenega poslovnega razloga, izjava, da bo pozoren na tožničine napake in da bo morala upravičiti svojo plačo, nalaganje prezahtevnih, ponižujočih nalog in nalog pod ravnijo kvalifikacije ter odvzemanje funkcij, odreditev mesta dela z manjšo mizo) kot celota ustrezajo definiciji trpinčenja na delovnem mestu.