OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030935
OZ člen 239, 243.
odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - neizpolnitev obveznosti - poslovna odškodninska obveznost - odškodninsko odgovorna oseba - pravna ali fizična oseba - direktor družbe - ugovor pasivne legitimacije - sklenitelj pogodbe - direktor kot fizična oseba - vsebina pogodbe - obseg škode
Prvotoženec mora svoj znesek plačati na podlagi poslovne odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve svojega dela pogodbe in ne dela pogodbe, ki se nanaša na tožečo stranko in podjetje.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je 239. člen OZ.
SPZ člen 212, 217, 217/1, 219, 271. ZTLR člen 12. ZVEtL-1 člen 43.
prepoved vznemirjanja lastnika - skupni lastniki - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in zadržali lastninsko pravico.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - primarni in sekundarni strah - individualizacija odškodnine
Podlago za presojo utemeljenosti in odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova strahu, glede na določila 179. člena OZ, predstavljata intenziteta in dolžina trajanja strahu. Opredelitev strahu glede na to, kaj ga je pri oškodovancu izzvalo ter s tem delitev strahu na primarni in sekundarni strah, tako ne opredeljujeta samostojnih podlag za priznanje oziroma odmero odškodnine iz naslova strahu. Strah, ki ga utrpi oškodovanec, tako predstavlja enotno podlago za presojo utemeljenosti in odmere odškodnine iz tega naslova. Ob presojanju izpolnjenosti pogoja za priznanje takšne odškodnine in odmere odškodnine oškodovancu iz naslova strahu, je tako potrebno izhajati iz "obeh vrst" strahu (t.i. primarnega in sekundarnega strahu), skupaj oziroma povezano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kršil jih je s tem, ko ni posredoval dokumentov, ki jih je toženka upravičeno zahtevala od njega, ker ji ni podal odgovorov na vprašanja, ki mu jih je zastavila, in ker se ni udeležil sestanka v tujini oziroma ker se v zvezi s tem sestankom ni odzival na elektronska sporočila toženke in ni potrdil predlaganega termina. Gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je tožnik storil namenoma (naklepno).
razveza pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razlogi za razvezo pogodbe - nevzdržnost skupnega življenja - spremenjene razmere - neizpolnjevanje obveznosti - ogroženost življenja - ohranitev pogodbe v veljavi - plačilo domske oskrbe
Neznosnost skupnega življenja je zadosten in samostojen razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ta razvezni razlog ni odvisen od obstoja razveznih razlogov oziroma pogojev po tretjem odstavku 561. člena OZ (neizpolnjevanje obveznosti) ali po prvem odstavku 562. člena OZ (spremenjene razmere po sklenitvi pogodbe). Neupoštevno je zato tako opozarjanje na aleatorno naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in na nepravilno napolnitev pravnega standarda spremenjenih razmer, kot tudi izpostavljanje dejstva, da je toženec svoje pogodbene obveznosti 10 let izpolnjeval.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - rok za podajo odpovedi
ZDR-1 ne določa roka, v katerem mora delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. V četrtem odstavku 125. člena določa le, da mora biti razlog za redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podan ob poteku poskusne dobe.
ZDR-1 v 125. členu ne določa, da mora delodajalec delavca seznaniti, kako oziroma na kakšen način bo posamezne naloge ocenil in da bi bila tožena stranka dolžna konkretizirati razloge (napake), zaradi katerih bo podala negativno oceno poskusnega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00031202
OZ člen 6, 83, 147, 147/1. ZZDej člen 21. ZPKrv-1 člen 3, 3-14, 19, 34. Pravilnik o strokovno medicinskih pogojih za odvzem krvi (2007) člen 6. ZPacP člen 2.
strokovna (medicinska) napaka - odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - odgovornost zdravstvenega zavoda (bolnišnice) odgovornost za ravnanje delavcev - zdravstvena dejavnost - krvodajalstvo - odvzem krvi - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - opustitev profesionalne skrbnosti - poškodba živca - zavarovalno kritje - zavarovanje odgovornosti - razlaga pogodbe - solidarna odgovornost - odmera odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč - primarni in sekundarni strah
Poškodba živca je posledica zapleta po odvzemu krvi na krvodajalski akciji. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena. Celo pri diagnostičnih posegih, ki niso neposredno povezani z zdravljenjem oziroma nimajo terapevtske vrednosti, morajo biti pojasnila tveganj obširnejša. Ta izhodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri presoji ustreznosti danega pojasnila v obravnavani zadevi in primerno težo dalo okoliščini, da poseg ni bil ne terapevtski ne diagnostičen in je prinesel korist le tretjim osebam, ki kri potrebujejo, zato bi morala biti krvodajalka podrobno seznanjena s tveganjem zapletov. Hipotetična domneva, da tako majhno tveganje pri razumnem človeku ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg, v primeru krvodajalcev, ni mogoče uporabiti niti se te dolžnosti ni mogoče izogniti z navedbo, da je bila krvodajalka po osnovni izobrazbi medicinska sestra.
Ker krvodajalec zdravstvenih storitev ne potrebuje, ni pacient v smislu 16. točke 2. člena, četudi je preskrba s krvjo in krvnimi pripravki zdravstvena dejavnost na podlagi 21. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Prav zaradi posebnega položaja krvodajalcev se od zdravstvenih delavcev pričakuje, da bodo krvodajalce zelo natančno poučili o možnih negativnih posledicah, ne pa da se bodo temu izognili, zato da to ne bi vplivalo na upad krvodajalcev.
pristop k dolgu - pogodba o pristopu k dolgu - navidezna (simulirana) pogodba - jasna pogodbena določila - sporna pogodbena določba - razlaga pogodbe - nedopustna grožnja - razveljavitev pogodbe
Ob pravilni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da so v obravnavanem primeru pogodbena določila jasna in razumljiva, je tudi pravilen zaključek, da za njihovo uporabo ni potrebna nobena (interpretativna) razlaga, niti razlaga v korist stranke, ki ni pripravila pogodbe.
Pri navidezni pogodbi obe stranki hočeta, da (simulirani) posel nastane le navidezno, na zunaj, zanju pa ne velja. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, toženec v trditveni podlagi ni navajal, da so vsi pogodbeniki želeli nekaj drugega od tistega, kar je navedeno v Pogodbi.
ZTLR člen 28, 72, 72/2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - primarni in podredni tožbeni zahtevek - dedovanje - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - posest nepremičnine - gozdovi - sečnja in spravilo gozdnega drevja - priposestvovalna doba - dobroverna posest - neznani dediči
Po ugotovitvah, da tožnik ni izkazal, kdaj je nastopila njegova dobroverna posest in potrebne priposestvovalne dobe, ter da so sporne nepremičnine od leta 1995 naprej v posesti toženca, ki je na podlagi pravnomočne sodne odločbe o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem tudi vknjižen kot lastnik vtoževanih nepremičnin v zemljiški knjigi, je sodišče pravilno presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje tožnika niti za izbris vknjižene lastninske pravice pri spornih nepremičninah v korist toženca.
Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so v skladu z 28. členom ZTLR, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, kot tudi po prej veljavnih določilih ODZ in zdaj veljavnem zakonu dobra vera oziroma dobroverna lastniška posest in pretek potrebne priposestvovalne dobe (časa). Po drugem odstavku 72. člena ZTLR je bila posest dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Do pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem lahko vodi le navzven vidna posest, ki vzbuja videz, da je posestnik tudi lastnik stvari. V gozdovih je nanjo mogoče sklepati zlasti po izvajanju sečnje in spravilu lesa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030633
OZ člen 198. URS člen 33.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporabnina - varstvo lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - omejitve pri uporabi nepremičnine - pravica dostopa do nepremičnine - višina najemnine
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 117/2017 pojasnilo, da v razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, da je sam lastnik sporne nepremičnine, da jo toženec brezplačno uporablja in da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Stališče, ki bi lastnikov položaj zaostrovalo bolj, kot je obrazloženo, bi po mnenju Vrhovnega sodišča pretirano poseglo v ustavno varovano lastninsko pravico.
Ni odločilna pritožbena navedba, da naj tožeča stranka v spornem obdobju, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo odškodnine, ne bi imela registrirane dejavnosti opravljanja telekomunikacijskih storitev. V kolikor je tožeča stranka na območju I. opravljala takšno dejavnost, bi ji s konkuriranjem družbe E. d. o. o., katere prokurist je tožena stranka, lahko nastala škoda, ne glede na registrirano dejavnost. Zato zgolj zaradi te okoliščine ni mogoče šteti, da to tožeča stranka ne more z listinami dokazati dejanskega konkuriranja družbe E. d. o. o. tožeči stranki.
pisna vloga - vloga v elektronski obliki - informacijski sistem - po elektronski pošti oddana vloga
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (vloga v elektronski obliki). Vloga v fizični obliki se pošlje po pošti ali z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije (na primer po faksu) ali neposredno organu. Pisna vloga se lahko pošlje po elektronski poti, vendar ZPP v tem primeru določa še, da se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodstva. Vloga, poslana po elektronski pošti na naslov elektronske pošte sodišča, tem zahtevam ne ustreza, tudi če se nahaja v priponki elektronske pošte.
Ob prej ugotovljenih procesnih dejstvih, da je bil obdolženec pravilno poučen o tem, da v primeru, da ne bo podal pisnega zagovora oziroma zahteval svojega zaslišanja in da mora do konca postopka pred sodiščem prve stopnje navesti vsa dejstva in okoliščine v svojo korist, sicer jih kasneje v postopku več ne bo mogel uveljavljati, je pritožba s takimi navedbami prekludirana. Pri uveljavljanju zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora namreč pritožnik za verjetno izkazati, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, česar pa pritožba ob predložitvi izjave, ki jo je podpisal N. C. 17. 10. 2019 ni izkazala, zato je s takim, prvič v pritožbenem postopku predloženim dokazom prekludirana, zaradi česar pritožbi tudi ni priznati uspeha pri uveljavljanju pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, sodišče prve stopnje pa je postopalo pravilno, ko je svojo odločitev vezalo na dejanske ugotovitve v obdolžilnem predlogu, katerim obdolženec tekom postopka nikoli ni nasprotoval, čeprav je bil k temu pravilno pozvan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030230
ZIZ člen 272. OZ člen 134.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime
Pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nepravilno uporabo restriktivnega pristopa pri izdaji regulacijske začasne odredbe, saj ta ne pomeni, da take začasne odredbe ni mogoče izdati.
ZD člen 77, 196, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva o veljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - uničenje oporoke - rekonstrukcija oporoke - že pravnomočno razsojena stvar - pravnomočna sodba - istovetnost tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - kopija oporoke
Ker je predlagateljica trdila, da je oporoka uničena, ima pa fotokopijo, je sodišče moralo prekiniti postopek in ji dati možnost, da dokazuje pravnorelevantna dejstva iz 77. člena ZD.
Pravnomočna postane odločitev o tožbenem zahtevku in ne vsebina obrazložitve sodbe.
nujna pot - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - udeležba v nepravdnem postopku - udeleženci nepravdnega postopka - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - razširitev predloga - soglasje nasprotnega udeleženca - pravica do izjave - kontradiktornost
Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Ker je krog udeležencev v nepravdnem postopku drugačen kot v pravdnem postopku, soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031004
SPZ člen 60, 60/1, 92. ZPP člen 8, 214, 214/2, 285.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - vrnitev stvari - izročitev premičnine - neprerekana dejstva - priznana dejstva - substancirano prerekanje dejstev - vsebinsko zanikanje - ugovorne trditve - trditveno in dokazno breme - posest premičnine - osnovna sredstva - materialno procesno vodstvo - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - prenos lastninske pravice na premičnini - izročitev premičnine v posest - prodajna pogodba - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - plačilo kupnine - stroški postopka
Z listinami in pričami je sodišče zanesljivo ugotovilo, da je bila tožnica tista, ki je sklenila zavezovalni posel (prodajno pogodbo), prodani računalnik prevzela v posest in ga ima sama za svoje potrebe v posesti od nakupa naprej. Po takih dejanskih ugotovitvah je pravno pravilna odločitev, da lastninska pravica na vtoževanem računalniku ni prešla na tožnico kot plačnico računa. Za prenos lastninske pravice na premičninah namreč ne zadošča le obstoj zavezovalnega pravnega posla (prodajne pogodbe) oziroma plačilo kupnine. Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena SPZ).
izročitev nepremičnine kupcu - dom dolžnika - pravna posledica opustitve pravnega pouka - drugo sredstvo izvršbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - trditveno in dokazno breme dolžnika
Poučevanje stranke ni namenjeno samemu sebi, kršitev dolžne skrbnosti pa tudi sama po sebi še ne more pomeniti razloga za razveljavitev sklepa o izročitvi. Gola kršitev, ne da bi pritožnik vsaj sedaj (višjemu) sodišču pokazal na premoženje, ki bi zadoščalo za poplačilo obveznosti, ne more zadoščati za razveljavitev sklepa o izročitvi.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00032803
ZDR-1 člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni trdila, da je tožniku zagotavila tedenski počitek, na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZDR-1 in da so obstajali objektivni, tehnični in organizacijski razlogi dela na dan tedenskega počitka ter mu je zato zagotavila tedenski počitek na drug dan v tednu, tako da bi tožniku zagotovila, v obdobju 14 zaporednih dni, najmanj dvakrat po 24 neprekinjenih ur počitka. Priči sta namreč izpovedali, da je tožena stranka pripadnikom SV zagotavljala praviloma tedenski počitek v nedeljo, če je bil pripadnik v nedeljo dežuren, pa kakšen drug dan v tednu.