ZLNDL člen 2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 185, 185/1.
lastninjenje družbene lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - nacionalizacija - denacionalizacija - imetnik pravice uporabe - odvzem iz posesti - stavbno zemljišče v družbeni lasti - sprememba tožbe
Sistem nacionalizacije stavbnih zemljišč je bil takšen, da je na podlagi ZNNZ podržavljeno nezazidano zemljišče ostalo v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga ni bil, po odločbi občinskega ljudskega odbora, dolžan izročiti v posest občini ali komu drugemu, da sezida zgradbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela (38. člen ZNNZ). Prejšnji lastnik je torej obdržal posest na nezazidanem gradbenem zemljišču, ki je postalo družbena lastnina, vse dokler ni prejel odločbe, da jo mora izročiti, pri čemer je bil sam upravičen do odškodnine; šele tedaj je bilo podržavljeno končano. Prenosljiva in podedljiva pravica brezplačnega uživanja, ki jo je po ZNNZ glede zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljiščih obdržal prejšnji lastnik (37. in 39. člen ZNNZ), se je z uveljavitvijo ZSZ preimenovala v pravico uporabe.
ZIZ člen 53, 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2-3, 272/3.
začasno zavarovanje - unovčenje bančne garancije - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - naknadno predložen dokaz - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - neznatna dolžnikova škoda
53. člen ZIZ sicer res določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva in predložiti dokaze, in da je prva dolžnica dokaz (ponudba na prilogi B23-24) predložila po izteku roka za ugovor, vendar je že bilo zavzeto stališče, da če dolžnik ne more priložiti listin in navede, zakaj jih ne more predložiti, je ugovor obrazložen.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 396.
postopek osebnega stečaja - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba dolžnika
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o morebitnih terjatvah upnikov in dolžniku naložilo njihovo plačilo tako, da bi pravnomočni sklep o končanju predstavljal izvršilni naslov (396. člen ZFPPIPP). Zoper tak sklep dolžnik v postopku osebnega stečaja ne more imeti pravnega interesa za pritožbo, saj ob opisanem dejanskem stanju ne more doseči ugodnejše koristi kot je ta iz izpodbijanega sklepa.
Na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu sodišča. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
Delodajalec lahko v sodnem postopku v odpovedi naveden in opredeljen odpovedni razlog dodatno obrazloži in konkretizira (prim. odločbo VS RS VIII Ips 150/2016).
Zzgolj sklenitev enega zavarovanja manj od zahtevanega v skupini "nezgode" v drugem kvartalu ob hkratnem doseganju in preseganju plana v ostalih treh skupinah, v četrti pa skoraj potrojitev plana, ne more pomeniti nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Glede na skupno realizacijo v tretjem kvartalu nedoseganje plana v dveh posameznih skupinah ne more utemeljeno pomeniti tožnikove nesposobnosti.
Pri ugotavljanju doseganja pričakovanih rezultatov dela mora delodajalec upoštevati delavčevo odsotnost (prim. odločbo VIII Ips 69/2009, tudi Pdp 189/2012).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZUPJS člen 12, 13. ZBPP člen 13.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - obročno plačilo sodne takse
Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo, da mu zaradi izvršbe od prejete pokojnine mesečno ostane znesek cca 673,84 EUR, kar je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. V zakonodaji namreč ni podlage, da bi se znesek dolga pri ugotavljanju premoženjskega stanja stranke, ki predlaga taksno oprostitev, odštel od njenih dohodkov (prim. 12. in 13. člen ZUPJS).
izstop družbenika - vpis spremembe v sodni register
Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je potrebno določila družbene pogodbe razlagati v korist izstopajočemu družbeniku, ker naj bi bila premalo jasna. V literaturi je nasprotno stališče, da enostransko izražena volja družbenika ne zadošča za izstop. Glede na načelno trajnost družbenega razmerja v d.o.o., je treba pravico do izstopa ozko tolmačiti, ker gre za izjemo.
odgovornost za stvarne napake - pravočasno grajanje stvarnih napak - očitne stvarne napake - vedenje za napako - refleksna škoda - opredelitev do odločilnih dejstev
Sodišče prve stopnje je posredno odgovorilo tudi na trditev tožeče stranke, da je tožena stranka za obstoj napake vedela oziroma da ji le-ta ni mogla biti neznana. To trditev je tožeča stranka utemeljevala z navedbami, da sta bili obe napaki navzven povsem jasno in takoj prepoznavni in da je tožena stranka očitno uporabila več različnih fontov za graviranje številk, zato bi že pred odpremo vratc morala vedeti za opisane napake oziroma ji le-te v nobenem primeru niso mogle ostati neznane. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi povzelo trditev tožene stranke, da je "gravuro za toženo stranko delal podizvajalec in da tožena stranka ni pregledovala posameznih vratic". Tem trditvam tožeča stranka ni nasprotovala oziroma ni dopolnila svojih trditev o tem, zakaj kljub temu meni, da je tožena stranka za napake vedela oziroma bi morala vedeti. Zgolj dejstvo, da je napaka očitna, še ne zadostuje za zaključek, da je izvajalec zanjo vedel. Že navedeno stališče prvostopnega sodišča, ki mu pritožba ne nasprotuje, da je bilo opisane napake najlažje ugotoviti pri sestavljanju sefov v sete oziroma pri montaži vrat v sefe v setu (saj se je razlika v gravuri in eloksaciji gotovo najlažje opazila ob sestavljanju seta z večjim številom vrat ali celo ob sestavljanju setov) pa tudi ne podpira tožničine trditve, da je tožena stranka za napake vedela oz. bi morala vedeti.
Prepričljiva je razlaga sodišča, da je temeljno načelo - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev kršeno v primeru, da bi upoštevali razumevanje toženke, da je v roku dveh let bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in je s tem pogoju tega člena zadoščeno in lahko toženka pano postavi kadarkoli želi, tožnika pa zaradi določbe v 6. členu pogodbe, da najemno razmerje prične teči naslednji mesec po postavitvi reklamnega panoja, samo čakata, kdaj bo pano postavljen, ne da bi za to prejela plačilo, saj vrednost njunih dajatev tako ni ne vzajemna in ne enaka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nepostavitev reklamnega panoja, glede na 6. člen pogodbe, ki je privedel do situacije, da toženki zaradi tega dejstva vse do danes ne nalaga plačila niti ene najemnine, pomeni kršitev namena najemne pogodbe, ki je odplačno zagotavljati možnost rabe stvari, in nasprotuje samemu namenu najemne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00032982
Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča Blejskega jezera (2006) člen 1, 2, 2-2, 4, 4/1, 4/2. ZPP člen 154, 154/2, 179, 339, 339/2, 339/2-14. ZV-1 člen 11, 11/3, 15, 15/1, 15/5, 21, 21/8. ZZK-1 člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 350, 438, 438/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZEN člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
izbrisna tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - javno dobro - naravno vodno javno dobro - vodno zemljišče - priobalno zemljišče - zaznamba javnega dobra - deklaratorni vpis - prodaja nepremičnine na javni dražbi - predmet izven pravnega prometa - ničnost prodajne pogodbe - priposestvovanje javnega dobra - oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu parcele - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - priposestvovalna doba - odločitev o stroških pravdnega postopka - odvetniški stroški - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za narok v ponovljenem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh
Za ugotovitev lastninske pravice na delu parcele mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da je na njegovi podlagi izdano sodbo mogoče izvesti v zemljiški knjigi. V zahtevku bi zato moralo biti navedeno, na kateri novi parceli (oziroma opredeljenem delu obstoječe parcele) je tožnica pridobila zatrjevano lastninsko pravico, vključno z rezervirano številko parcele.
Čeprav zaznamba javnega dobra v času javne dražbe še ni bila opravljena, to ne izključuje dejstva, da so sporne parcele delno vodna zemljišča in kot takšna javno dobro.
Nagrada za narok vključuje vse naroke, ki so bili opravljeni v posamezni zadevi, vključno z dvema ogledoma z izvedencem v ponovljenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030726
SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 313, 313/2, 328, 328/1. SZ-1 člen 112.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - izpraznitveni zahtevek - paricijski rok - vlaganja v nepremičnino - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - začasna odredba - zavrnitev predloga za popravo pomote
Bistveno je, da toženka in njene hčerke z odrekom tožnikovega soglasja nimajo več nobene pravne podlage za bivanje v sporni stanovanjski hiši in so jo dolžne izprazniti. Zgolj zatrjevana vlaganja v nepremičnino toženki ne dajejo pravice do bivanja v sporni hiši, saj z njimi v skladu s SPZ ni pridobila solastninske pravice na tožnikovi nepremičnini.
Paricijski rok za izselitev in izpraznitev nepremičnine, ki je določen v sodbi na 15 dni, je prekratek. V obravnavani situaciji gre za položaj, ki je podoben odpovedi najemnega razmerja, kjer SZ-1 v 112. členu določa rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni.
ZSPJS člen 22.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 4.
povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme - plačilo razlike plače
Dodatek za povečan obseg dela pripada delavcu, če izkaže, da je obseg dela, ki ga je v posameznem mesecu opravil, v okviru svojih delovnih zadolžitev, presegel pričakovane rezultate dela.
Tožnik bi moral za posamezne mesece, za katere vtožuje dodatek, navajati, katera dodatna dela je opravljal oziroma kakšen je bil pričakovan obseg dela po posameznem mesecu in za koliko ga je presegel, da bi se njegovemu zahtevku lahko ugodilo. Jasno bi moral specificirati, katera dela je opravljal v posameznem obdobju, za katera meni, da predstavljajo povečan obseg dela. Dejstvo, da tožnikovo delo ni bilo normirano, tožnika ne razbremeni teh trditev.
Vsebina izjave (da je vtoževane zneske štela za darilo) se namreč ne določa po tem, kaj je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela, ampak se presoja po objektivnih merilih.
stečajni postopek - unovčenje premoženja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o prodaji - ločitvena pravica - izločitvena pravica - razrešitev stečajnega upravitelja
Nepremičnina, ki je predmet prodaje, je po zatrjevanju pritožnika predmet ločitvene pravice. Če pritožnikove navedbe držijo, predstavlja posebno stečajno maso. To premoženje je potrebno voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase. Ločitvena pravica pa ne preprečuje unovčenja premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice, pač pa ima ločitveni upnik zgolj prednostno poplačilno upravičenje na denarnem dobroimetju, doseženem z unovčenjem tega premoženja. Ločitveni upnik ne more preprečiti prodaje predmetne nepremičnine.
Pritožba trdi, da v zamudni sodbi tožeči stranki ne bi smeli priznati zahtevano priposestvovanje stvarne služnosti vožnje in hoje po opisani poti, ker je dejansko ta pot drugje. Ker gre za nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
postopek za ureditev meje - sodna ureditev meje - predlog za preložitev naroka - kriterij močnejše pravice - stroški nepravdnega postopka - stroškovno breme
Meja, ugotovljena s pravnomočno odločbo v sodnem postopku, je dokončna, kar pomeni, da se o njej ne more več voditi ne upravni ne (nov) sodni postopek za ureditev meje. Dokončna meja je v interesu vseh lastnikov parcel, ki se jih meja dotika, zato je nepravilno stališče, da bi morali stroški, povezani z ureditvijo severne meje, bremeniti zgolj predlagatelja.
nujni dedič - oporočno razpolaganje z zapuščino - nujni delež - pisna oporoka pred pričami - pogoji za razdedinjenje
Oporočitelj ne more neomejeno razpolagati s svojim premoženjem, pač pa le v mejah, kot to določa zakon (8. člena ZD). Tudi takrat, ko se oporočitelj odloči, da bo razpolagal s svojim premoženjem z oporoko, imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (prvi odstavek 26. člena ZD).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031276
ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/11, 392, 392/1. KZ-1 člen 284, 284/1.
kriva izpovedba - kaznivo dejanje krive izpovedbe - oprostilna sodba - ugoditev pritožbi - pritožba državnega tožilca - novo sojenje pred drugim sodnikom - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivi razlogi - pravnomočna obsodilna sodba - sodba brez razlogov - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih
Ob nerazumljivosti in kontradiktornosti zapisanega besedila, je sicer sodišče prve stopnje pred tem pravilno obrazložilo, da se mora lažnost izpovedbe nanašati na bistvene stvari, torej na tiste, ki se nanašajo neposredno na stvar obravnavanja. Vendar je sodišče prve stopnje to bistvo, ki mora biti predmet presoje obravnavane zadeve, z nadaljnjo obrazložitvijo izpodbijane sodbe povsem zgrešilo. Že v sklepu z dne 6. 3. 2019, ko je prvič razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, je višje sodišče poudarilo, da je v zvezi z ocenjevanjem izpovedb obdolženk, kot prič v kazenski zadevi zoper obsojenega F.K. I K 6000/2013, treba izhajati iz dejstva, da gre za njihove izpovedbe, s katerimi so obdolžencu nudile alibi, da ni mogel biti storilec tega kaznivega dejanja. Ob tem seveda ni mogoče prezreti, da je bila izrečena obsodilna sodba F.K. potrjena z odločitvijo višjega sodišča in je torej pravnomočna. Zato je ravnanje sodišča prve stopnje, ko je v ponovljenem sojenju obdolženkam zasliševalo M.K. o tem, kaj se je zgodilo 3. 5. 2012 na terasi gostinskega lokala L. v Z.D., torej o okoliščinah, ki so že ugotovljene s pravnomočno obsodilno sodbo, povsem zgrešeno in nedopustno. Ker so obdolženke, zaslišane kot priče, obdolženemu F.K. nudile alibi, da ni mogel biti storilec očitanega kaznivega dejanja, glede katerega je bil torej zatem pravnomočno obsojen, je naloga sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, glede na očitke obdolženkam ugotoviti, ali so bile te njihove izpovedbe v tej odločilni okoliščini, torej zagotavljanju alibija obdolžencu, pred sodiščem lažne. Kot edino razumno in logično izhodišče bo ob tem upoštevalo, da ista oseba ne more biti hkrati na dveh različnih krajih.
Lastninska pravica na premičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom in (vsaj praviloma) z izročitvijo premičnine v posest kupcu (40. in 60. člen Stvarnopravnega zakonika), zaradi česar zadostuje, da kupec dokaže navedeni dejstvi. Sodišče druge stopnje zlasti glede na predložene listinske dokaze o najemu kredita tako pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je bila tožnica tudi dejanska kupka spornega vozila in da ga je kot taka tudi prevzela. Dolžnikova posest premičnine namreč ne izkazuje njegove lastninske pravice.