Pritožba se lahko vloži zoper sklepe sodišča prve stopnje, zoper sklepe višjega sodišča pa le izjemoma. Sklep višjega sodišča, s katerim to odloči o pritožbi, ni eden od takih.
Stranke postopka lahko (če zakon tako določa) vložijo zoper pravnomočno odločitev sodišča druge stopnje revizijo ali predlog za obnovo postopka. Pri tem iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. členom istega zakona izhaja, da v stečajnem postopku ni mogoče predlagati obnove postopka niti vložiti revizije. Zato bi sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, tudi če bi jo bilo mogoče šteti za revizijo ali predlog za obnovo postopka, moralo prav tako kot nedovoljeno zavreči.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZUPJS člen 12, 13. ZBPP člen 13.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - obročno plačilo sodne takse
Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo, da mu zaradi izvršbe od prejete pokojnine mesečno ostane znesek cca 673,84 EUR, kar je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. V zakonodaji namreč ni podlage, da bi se znesek dolga pri ugotavljanju premoženjskega stanja stranke, ki predlaga taksno oprostitev, odštel od njenih dohodkov (prim. 12. in 13. člen ZUPJS).
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 158. ZOdvT člen 9.
stroški postopka - stečajni postopek nad upnikom - prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - prijava stroškov v stečajnem postopku - pogojna terjatev - nastanek stroškov - zapadlost stroškov odvetniških storitev - umik tožbe
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov tožene stranke ni pogojna terjatev, ki bi jo morala tožena stranka na podlagi 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030501
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. ZPP člen 212, 214, 214/2, 285.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - trditveno in dokazno breme - obstoj škode - višina škode - materialno procesno vodstvo
Člani organa vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1). Člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Trditveno in dokazno breme glede prvih (splošnih) treh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo) je torej na tožeči stranki, krivda na strani povzročitelja škode pa se v primeru subjektivne odškodninske odgovornosti (kakršen je tudi zadevni primer) domneva. Tožena stranka mora zatrjevati in dokazati, da je ravnala v skladu z dolžno skrbnostjo, ali da je nekrivdno ni upoštevala, ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnala v okviru praviloma širokega polja podjetniške presoje, se pravi, da je smela razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe. Navedeno predpostavlja, da je zbrala vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenila prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upoštevala razpoznana tveganja.
Ker med strankama ni sporno, da je bilo v relevantnem obdobju za opravljanje računovodskih storitev kot tudi za odvajanje prispevkov in davkov zadolženo računovodsko podjetje tožeče stranke in ker odškodninska odgovornost poslovodje gospodarske družbe ni objektivna odškodninska odgovornost, pri kateri mora tožeča stranka zatrjevati in dokazovati zgolj škodni dogodek in škodo, bi morala tožeča stranka podati ustrezne trditve glede protipravnega ravnanja tožene stranke (npr. nezadostna skrbnost pri izbiri računovodskega podjetja, opustitev nadzora nad opravljenimi storitvami računovodskega podjetja ipd.). Ker takšnih navedb ni podala, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je tožničin zahtevek tudi v tem delu neutemeljen.
V konkretnem primeru se tožena stranka (kateri se je stranski intervenient pridružil) zoper izpodbijani sklep ni pritožila, zaradi česar je potrebno domnevati, da z odločitvijo sodišča prve stopnje v I. (odločitev o ustavitvi postopka) in II. (odločitev o stroških, ki jih je toženka dolžna poravnati tožniku) točki izreka, ki ju obe zadevata, soglaša. To pa pomeni, da stranski intervenient s tem, ko se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa, deluje v nasprotju s toženo stranko, zaradi česar njegova pritožba v tem delu ni dopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (352. člen ZPP).
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - kreditna obveznost - odplačevanje kredita
Spremenjene okoliščine morajo biti bistvene oziroma na strani preživninskih zavezancev ali preživninskih upravičencev posebej kvalificirane kot takšne, ki odločilno vplivajo na materialne zmožnosti preživninskih zavezancev ali na obseg preživninski potreb preživninskih upravičencev. V prvi fazi sodišče ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, kot jih navaja tožeča stranka, če teh ne ugotovi, tožbeni zahtevek zavrne.
Kreditna obveznost tožnika v zvezi s stanovanjskim kreditom se je povečala, ker je tožnik izplačal zakoniti zastopnici vrednost njenega solastniškega deleža na stanovanju in s tem postal izključni lastnik stanovanja. Že iz teh razlogov kreditne obveznosti ni moč upoštevati pri zmanjšanju tožnikove preživninske obveznosti, s tem, da tudi sodna praksa kreditne obveznosti preživninskega zavezanca ne upošteva pri presoji njegovih preživninskih zmožnosti.
avtomobilsko kasko zavarovanje - nadstandardna storitev - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - zavarovanje več nevarnosti - skrajna sila - obseg zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje torej zatrjevanemu ravnanju v skrajni sili ni sledilo, pravilno pa se tudi sicer ni ukvarjalo s presojo po določbi splošnih pogojev o skrajni sili. Čeprav je med drugimi zavarovana nevarnost ravnanje v skrajni sili, toženka tudi v primeru ugotovljenega tožnikovega ravnanja v skrajni sili ne more odgovarjati za škodo zaradi tovora, katere vzrok je v neustrezno pripetem tovoru in ne v trčenju, prevrnitvi, zdrsu ali padcu vozila.
postopek zaradi insolventnosti - elektronsko poslovanje - elektronsko vročanje - vlaganje vlog v elektronski obliki - vloga poslana po pošti - ustavnost zakonske ureditve
Za pooblaščence je v 123.a členu ZFPPIPP izrecno predpisano elektronsko poslovanje.
zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - obstoj zapuščine - nepremično premoženje
Ker je dedinja v pritožbi zahtevala opravo zapuščinske obravnave in prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje, da aktivnega premoženja po zapustniku ni, ter podala trditve in predložila dokaze o obstoječem premoženju, bi sodišče prve stopnje, glede na to, da njenih trditev druga dedinja z odgovorom na pritožbo ni prerekala, lahko že samo preklicalo izpodbijani sklep in opravilo zapuščinsko obravnavo.
določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - korekcija vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - stvarna pristojnost
Pritožbeno razlogovanje, da bi se moralo sodišče po uradni dolžnosti prepričati o pravi vrednosti in najprej s sklepom določiti vrednost spora, je zmotno. Takšno postopanje pride v poštev le v primerih, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov.
Tožnica je v tožbi sama navedla sporno vrednost glede izpodbijanja darilne pogodbe, pri tem pa tožbena naracija sama po sebi ni vzbudila dvoma v oceno vrednosti. Nikakor pa ni dolžnost sodišča, da v vsakem primeru – čeprav trditvena podlaga ne vzbuja dvoma v pravilnost navedene vrednosti spornega predmeta – na portalu GURS preverja vrednost.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 226, 226/2, 337, 337/1, 355, 355/1, 408, 408/1, 414.
spori iz razmerja med starši in otroki - preživnina za otroka - sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - višina dohodkov - pridobitne možnosti preživninskih zavezancev - porazdelitev preživninskega bremena - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - minimalna plača - nova dejstva in novi dokazi - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - trditvena in dokazna podlaga - razveljavitev sodbe - dopolnitev dokaznega postopka - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - prevod listine
Sodišče mora zaradi varstva koristi otroka tudi po uradni dolžnosti ugotoviti odločilna dejstva in izvesti dokaze, na podlagi katerih ugotovi materialne zmožnosti zavezancev, ki so podlaga za oceno mesečnih preživninskih potreb otroka in hkrati podlaga za porazdelitev preživninskega bremena med (oba) zavezanca. To pa ne pomeni, da bo sodišče prve stopnje v novem sojenju moralo brez ustreznih dokazov, ki jih morajo predlagati pravdne stranke, ugotavljati dejstva, ki so izven okvira sodnikovih spoznavnih možnosti. Pritožbene trditve tožnika in toženke, da so prihodki zakonite zastopnice oziroma prihodki tožnika višji, kot so bili zatrjevani in jih izkazujejo listine ter kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, terjajo od vsake stranke, da v novem sojenju določno navede dejstva in ta dejstva podkrepi z relevantnimi dokazi.
Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bil cilj tožbe doseči poplačilo judikatne terjatve in tega je tožeča stranka dosegla tako, da ji jo je toženka prostovoljno plačala (tožnici je nakazala ustrezna denarna zneska). Pritožbena navedba, da je tožeča stranka do poplačila prišla z izvršbo, je, prvič, dokazno nepodprta (pritožnica za te trditve ne predloži nobenega dokaza), drugič, prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP), in tretjič, v nasprotju z dokaznimi listinami tožeče stranke, priloženimi umiku tožbe in zahtevi za povrnitev stroškov (iz pregleda prometa (priloga A 31) in elektronske korespondence (priloga A 33) izhaja, da je nakazili opravila prav toženka).
ZEPDSV člen 6, 7, 7/1, 12, 18, 19, 19/1, 19/2.. ZDR-1 člen 79, 79/2, 79/3, 79/4, 144, 144/2, 200, 200/4.
nadurno delo - odpravnina - denarna terjatev - sodno varstvo - evidenca - delovni čas
Za toženko kot delodajalca je veljala obveznost voditi evidenco delovnega časa za svoje delavce (prvi odstavek 7. člena ZEPDSV v zvezi s točko c 6. člena tega zakona, 3. alineja 12. člena ZEPDSV, 18. člen ZEPDSV), pri čemer je določeno, da se dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega časa (z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi, prvi odstavek 19. člena ZEPDSV), hranijo kot listina trajne vrednosti (drugi odstavek 19. člena ZEPDSV). Toženka je bila torej dolžna evidenco delovnega časa tožnika hraniti, njene pritožbene navedbe, češ da utemeljeno ni pričakovala, da bo kateri izmed delavcev s tožbo zahteval plačilo iz naslova plače, pa niso upoštevne.
Izostanek izrecne pisne (formalne) odredbe, ki je sicer predvidena v drugem odstavku 144. člena ZDR-1, ne vpliva na utemeljenost tožnikovega zahtevka iz naslova nadurnega dela, saj je bilo delo v urah, za katere zahteva plačilo, opravljeno zaradi zahtev dela oziroma delodajalca, toženka pa je bila s takšnim delom seznanjena.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - vrednost spornega predmeta - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - višina upnikove terjatve - vrednost nepremičnine
Konkretna pravda ne teče o lastništvu nepremičnine 0001, ampak se s tožbenim zahtevkom zasleduje tožničin interes, da se prepreči izvedba izvršilnega postopka na tožničinem solastninskem deležu na tej nepremičnini, zaradi izterjave toženkine terjatve v določeni višini. Vrednost spornega predmeta v takšni pravdi je zato opredeljena z višino upnikove terjatve v izvršbi (vrednost glavnega zahtevka). Ekonomski pomen te pravde se navezuje na višino upnikove (toženkine) terjatve, ki jo toženka želi izterjati v izvršbi. Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030726
SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 313, 313/2, 328, 328/1. SZ-1 člen 112.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - izpraznitveni zahtevek - paricijski rok - vlaganja v nepremičnino - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - začasna odredba - zavrnitev predloga za popravo pomote
Bistveno je, da toženka in njene hčerke z odrekom tožnikovega soglasja nimajo več nobene pravne podlage za bivanje v sporni stanovanjski hiši in so jo dolžne izprazniti. Zgolj zatrjevana vlaganja v nepremičnino toženki ne dajejo pravice do bivanja v sporni hiši, saj z njimi v skladu s SPZ ni pridobila solastninske pravice na tožnikovi nepremičnini.
Paricijski rok za izselitev in izpraznitev nepremičnine, ki je določen v sodbi na 15 dni, je prekratek. V obravnavani situaciji gre za položaj, ki je podoben odpovedi najemnega razmerja, kjer SZ-1 v 112. členu določa rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni.
ZSPJS člen 22.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 4.
povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme - plačilo razlike plače
Dodatek za povečan obseg dela pripada delavcu, če izkaže, da je obseg dela, ki ga je v posameznem mesecu opravil, v okviru svojih delovnih zadolžitev, presegel pričakovane rezultate dela.
Tožnik bi moral za posamezne mesece, za katere vtožuje dodatek, navajati, katera dodatna dela je opravljal oziroma kakšen je bil pričakovan obseg dela po posameznem mesecu in za koliko ga je presegel, da bi se njegovemu zahtevku lahko ugodilo. Jasno bi moral specificirati, katera dela je opravljal v posameznem obdobju, za katera meni, da predstavljajo povečan obseg dela. Dejstvo, da tožnikovo delo ni bilo normirano, tožnika ne razbremeni teh trditev.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 84, 84/2, 87, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2 114, 114/1, 116, 116/1.. KZ-1 člen 211.. ZDD-1 člen 12.. ZPPreb člen 18, 18/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - prevoz na delo in z dela - povrnitev stroškov prevoza - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - invalidnost
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da pri ugotovljenem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja goljufije iz prvega odstavka 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnik je s tem, ko ni sporočil spremembe bivališča, toženko pustil v zmoti, da se na delo vozi z določenega naslova, kar ni bilo res. Zaradi tega mu je toženka plačevala stroške prevoza na delo in z dela v neznižani višini, s tem ji je nastala škoda, tožnik pa je pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je ravnal z obarvanim naklepom, njegovo ravnanje je bilo usmerjeno v pridobitev protipravne premoženjske koristi.
ZPP člen 188, 316, 339, 339/2, 339/2-7, 488, 488/1.
pripoznava zahtevka - delni umik tožbe - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Če po izjavi o pripoznavi, ki jo poda tožena stranka, tožeča stranka tožbo umakne, niso več izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, saj sodišče sodi po stanju na dan izdaje sodbe, takrat pa je tožeča stranka že obvestila sodišče, da ne vztraja več v celoti pri (prej pripoznanem) zahtevku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
Delodajalec lahko v sodnem postopku v odpovedi naveden in opredeljen odpovedni razlog dodatno obrazloži in konkretizira (prim. odločbo VS RS VIII Ips 150/2016).
Zzgolj sklenitev enega zavarovanja manj od zahtevanega v skupini "nezgode" v drugem kvartalu ob hkratnem doseganju in preseganju plana v ostalih treh skupinah, v četrti pa skoraj potrojitev plana, ne more pomeniti nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Glede na skupno realizacijo v tretjem kvartalu nedoseganje plana v dveh posameznih skupinah ne more utemeljeno pomeniti tožnikove nesposobnosti.
Pri ugotavljanju doseganja pričakovanih rezultatov dela mora delodajalec upoštevati delavčevo odsotnost (prim. odločbo VIII Ips 69/2009, tudi Pdp 189/2012).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je kljub pisnim opozorilom ponovno in večkrat kršil svoje delovne obveznost. Tudi če bi posamezne kršitve šteli za manjše, je treba upoštevati, da opozorila niso dosegla svojega namena, saj je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval, podobne istovrstne napake pa so se ponavljale. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved ob ponovni kršitvi, ker je pravilno štela, da je podan tudi pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, to je, da ni možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja zaradi pogostih istovrstnih kršitev, ki se ponavljajo kljub večkratnim opozorilom.