gospodarski spor - civilni spor - pravila postopka v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - družba za vzajemno zavarovanje - odškodninska odgovornost članov uprave - trajanje mandata - zavrženje revizije kot nedovoljene - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe
Za presojo uporabe pravila iz 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP je odločilno, kakšen je bil položaj prvo tožene stranke v času storitve očitanih škodnih dejanj oziroma, da je bila prvo tožena stranka član uprave pri tožeči stranki v tem času in ne, da je imela položaj člana uprave tudi v času vložitve tožbe oziroma še manj, v času trajanja sodnega postopka.
Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bil cilj tožbe doseči poplačilo judikatne terjatve in tega je tožeča stranka dosegla tako, da ji jo je toženka prostovoljno plačala (tožnici je nakazala ustrezna denarna zneska). Pritožbena navedba, da je tožeča stranka do poplačila prišla z izvršbo, je, prvič, dokazno nepodprta (pritožnica za te trditve ne predloži nobenega dokaza), drugič, prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP), in tretjič, v nasprotju z dokaznimi listinami tožeče stranke, priloženimi umiku tožbe in zahtevi za povrnitev stroškov (iz pregleda prometa (priloga A 31) in elektronske korespondence (priloga A 33) izhaja, da je nakazili opravila prav toženka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033958
SPZ člen 132, 132/1, 132/2. ZPP člen 8. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2.
ničnost prodajne pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - prikrita pogodba - komisorni dogovor - posojilna pogodba - odstop terjatve v izterjavo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - vrnitev posojila - zavarovanje posojila - celovita dokazna ocena - plačilo kupnine - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa
Kupoprodajna pogodba je nična, ker predstavlja prikrit komisorni dogovor, ki ni bil sklenjen v izpolnitveni fazi, ampak hkrati z dogovorom o dodatnem roku vrnitve posojila v dveh letih od podpisa kupoprodajne pogodbe.
Izvršljiv notarski zapis je sicer izvršilni naslov, vendar pa je še vedno zasebna listina in nima učinka pravnomočne sodne odločbe. Zato je ničnost notarskega zapisa mogoče ugotavljati kot predhodno vprašanje v pravdi.
izpraznitev in izročitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - obstoj dogovora - dogovor o uporabi nepremičnine - nedokazane trditve
Ker toženec s tožnico ni sklenil najemne pogodbe niti ni dokazal obstoja kakršnegakoli dogovora s tožnico o uporabi stanovanja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženec v stanovanju tožnice biva nezakonito.
Vsebina izjave (da je vtoževane zneske štela za darilo) se namreč ne določa po tem, kaj je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela, ampak se presoja po objektivnih merilih.
stečajni postopek - unovčenje premoženja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o prodaji - ločitvena pravica - izločitvena pravica - razrešitev stečajnega upravitelja
Nepremičnina, ki je predmet prodaje, je po zatrjevanju pritožnika predmet ločitvene pravice. Če pritožnikove navedbe držijo, predstavlja posebno stečajno maso. To premoženje je potrebno voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase. Ločitvena pravica pa ne preprečuje unovčenja premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice, pač pa ima ločitveni upnik zgolj prednostno poplačilno upravičenje na denarnem dobroimetju, doseženem z unovčenjem tega premoženja. Ločitveni upnik ne more preprečiti prodaje predmetne nepremičnine.
Pritožba trdi, da v zamudni sodbi tožeči stranki ne bi smeli priznati zahtevano priposestvovanje stvarne služnosti vožnje in hoje po opisani poti, ker je dejansko ta pot drugje. Ker gre za nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
Toženka s tožnico ni sklenila posojilne pogodbe, temveč je tožnica z izročitvijo določenega denarnega zneska toženki izpolnila svojo obveznost, ki jo je na podlagi dogovora imela do toženkinega zunajzakonskega partnerja.
Kljub temu, da toženki podrobnosti dogovora med tožnico in njenim partnerjem niso bile poznane, je toženka s prevzemom denarja zanj in z zapisom sporne izjave priznala obstoj tožničine terjatve do toženkinega partnerja in se hkrati (poleg njega) zavezala k njeni izpolnitvi. Ker pa je bil med tožnico in njenim partnerjem v ozadju dogovor, po katerem izročeni znesek predstavlja nagrado oziroma provizijo za njegovo posredovanje pri nakupu stanovanja za tožnico, tudi toženkina zaveza vrnitve denarja po uspešno realiziranem poslu ne obstoji (več).
ZUJIK člen 83, 85, 85/1, 85/2, 85/3, 85/5, 86.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 12.
samozaposleni v kulturi - dohodkovni cenzus - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni
Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost določa 83. člen ZUJIK. Po navedeni določbi lahko samozaposleni zaprosijo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, če njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih, ali gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek v razvoju področja, ki ga poklic zajema. Poleg pogojev iz 83. člena ZUJIK, zakon določa še dohodkovni cenzus za plačilo prispevkov iz sredstev državnega proračuna.
izstop družbenika - vpis spremembe v sodni register
Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je potrebno določila družbene pogodbe razlagati v korist izstopajočemu družbeniku, ker naj bi bila premalo jasna. V literaturi je nasprotno stališče, da enostransko izražena volja družbenika ne zadošča za izstop. Glede na načelno trajnost družbenega razmerja v d.o.o., je treba pravico do izstopa ozko tolmačiti, ker gre za izjemo.
odgovornost za stvarne napake - pravočasno grajanje stvarnih napak - očitne stvarne napake - vedenje za napako - refleksna škoda - opredelitev do odločilnih dejstev
Sodišče prve stopnje je posredno odgovorilo tudi na trditev tožeče stranke, da je tožena stranka za obstoj napake vedela oziroma da ji le-ta ni mogla biti neznana. To trditev je tožeča stranka utemeljevala z navedbami, da sta bili obe napaki navzven povsem jasno in takoj prepoznavni in da je tožena stranka očitno uporabila več različnih fontov za graviranje številk, zato bi že pred odpremo vratc morala vedeti za opisane napake oziroma ji le-te v nobenem primeru niso mogle ostati neznane. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi povzelo trditev tožene stranke, da je "gravuro za toženo stranko delal podizvajalec in da tožena stranka ni pregledovala posameznih vratic". Tem trditvam tožeča stranka ni nasprotovala oziroma ni dopolnila svojih trditev o tem, zakaj kljub temu meni, da je tožena stranka za napake vedela oziroma bi morala vedeti. Zgolj dejstvo, da je napaka očitna, še ne zadostuje za zaključek, da je izvajalec zanjo vedel. Že navedeno stališče prvostopnega sodišča, ki mu pritožba ne nasprotuje, da je bilo opisane napake najlažje ugotoviti pri sestavljanju sefov v sete oziroma pri montaži vrat v sefe v setu (saj se je razlika v gravuri in eloksaciji gotovo najlažje opazila ob sestavljanju seta z večjim številom vrat ali celo ob sestavljanju setov) pa tudi ne podpira tožničine trditve, da je tožena stranka za napake vedela oz. bi morala vedeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je kljub pisnim opozorilom ponovno in večkrat kršil svoje delovne obveznost. Tudi če bi posamezne kršitve šteli za manjše, je treba upoštevati, da opozorila niso dosegla svojega namena, saj je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval, podobne istovrstne napake pa so se ponavljale. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved ob ponovni kršitvi, ker je pravilno štela, da je podan tudi pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, to je, da ni možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja zaradi pogostih istovrstnih kršitev, ki se ponavljajo kljub večkratnim opozorilom.
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 111, 111/4, 116, 142, 142/4.
fikcija vročitve nastopi v soboto - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja
Naziranju dolžnice, da je možno nastop fikcije vročitve prilagajati okoliščinam posameznega primera (v danem primeru nepravilnosti pri vročanju in kratkemu roku za vložitev pravnega sredstva), sodišče druge stopnje ne more slediti, saj bi takšna razlaga pomenila neenakopravno obravnavanje strank (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). V kolikor bi posebne okoliščine posameznega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, vročen s fikcijo vročitve iz 142. člena ZPP, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030726
SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 313, 313/2, 328, 328/1. SZ-1 člen 112.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - izpraznitveni zahtevek - paricijski rok - vlaganja v nepremičnino - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - začasna odredba - zavrnitev predloga za popravo pomote
Bistveno je, da toženka in njene hčerke z odrekom tožnikovega soglasja nimajo več nobene pravne podlage za bivanje v sporni stanovanjski hiši in so jo dolžne izprazniti. Zgolj zatrjevana vlaganja v nepremičnino toženki ne dajejo pravice do bivanja v sporni hiši, saj z njimi v skladu s SPZ ni pridobila solastninske pravice na tožnikovi nepremičnini.
Paricijski rok za izselitev in izpraznitev nepremičnine, ki je določen v sodbi na 15 dni, je prekratek. V obravnavani situaciji gre za položaj, ki je podoben odpovedi najemnega razmerja, kjer SZ-1 v 112. členu določa rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni.
ZSPJS člen 22.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 4.
povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme - plačilo razlike plače
Dodatek za povečan obseg dela pripada delavcu, če izkaže, da je obseg dela, ki ga je v posameznem mesecu opravil, v okviru svojih delovnih zadolžitev, presegel pričakovane rezultate dela.
Tožnik bi moral za posamezne mesece, za katere vtožuje dodatek, navajati, katera dodatna dela je opravljal oziroma kakšen je bil pričakovan obseg dela po posameznem mesecu in za koliko ga je presegel, da bi se njegovemu zahtevku lahko ugodilo. Jasno bi moral specificirati, katera dela je opravljal v posameznem obdobju, za katera meni, da predstavljajo povečan obseg dela. Dejstvo, da tožnikovo delo ni bilo normirano, tožnika ne razbremeni teh trditev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031729
OZ člen 635, 635/1, 635/2, 640. ZPP člen 212, 214, 214/2.
podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo - ključ v roke - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - povračilo škode - napačna uporaba materialnega prava - manjvrednost izvedenih del - sanacija napak - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - sodni izvedenec - metoda izračuna - trditveno in dokazno breme stranke
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila (nikoli) ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake sta dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Če se naročnik odloči stvar obdržati in tudi ne zahteva odprave napak, je zaradi načela enake vrednosti dajatev upravičen zahtevati znižanje plačila.
Tožena stranka je gradila svoj ugovor znižanja plačila na napačni uporabi materialnega prava in zato ni podala ustreznih in pravočasnih trditev za utemeljenost svojega ugovora. Tožena stranka je namreč svoj ugovor znižanja plačila napačno utemeljevala na stroških sanacije napak.
davčna izvršba na premičnine - pretrganje zastaranja - ugovor zoper sklep o zavarovanju - zastaranje davčne terjatve - absolutno zastaranje davčne obveznosti - zamudne obresti od odmerjene davčne obveznosti
Zmotno je pravno naziranje, da sklep o davčni izvršbi na premičnine ni pretrgal zastaranja, ker gre za spremembo predmeta izvršbe. Zakonsko določilo, da zastaranje povzroči vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, je jasno in nedvoumno, izdaja in vročitev sklepa o davčni izvršbi dolžniku pa brez dvoma aktivnost davčnega organa z namenom davčne izvršbe, kakor tudi sama vročitev sklepa o davčni izvršbi dolžniku predstavlja obveščenost dolžnika o tej aktivnosti.
stvarna pristojnost - socialno sodišče - odškodninska odgovornost države
Socialno sodišče je po 2. odst. 7. člena ZDSS-1 stvarno pristojno za sojenje o odškodninskih terjatvah med drugim le, ko nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovancu povzroči škodo v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034261
OZ člen 417, 417/1, 419, 419/1, 419/2, 963, 963/1. ZPotK-1 člen 20, 20/5.
pogodba o izrednem limitu - izvirnost podpisa - pravilnost vročitve - obveznost obveščanja - veljavnost zavarovalne pogodbe - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - cesijska pogodba - prehod terjatve na novega upnika - obvestitev dolžnika
Položaj odgovorne osebe, ki je povzročila škodo, ne sme biti odvisen od tega, ali je oškodovanec sklenil zavarovalno pogodbo ali ne, to je zanj res inter alios acta. Zato je v zavarovalnem pravu uveljavljena (zakonita) subrogacija. Zavarovalnica z izplačilom zavarovalnine vstopi v pravice svojega zavarovanca proti odgovorni osebi (povzročitelju škode).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030771
KZ-1 člen 37, 37/1, 227, 227/1. ZKP člen 356, 358, 358/1, 365, 371, 371/1-7, 371/1-11, 383, 383/1 392, 392/1.
oškodovanje upnikov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - obsodilna sodba - delno oprostilna sodba - dopolnitev sodbe - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi
V primeru, ko sodišče obtožencu izreče obsodilno sodbo za kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe v manjšem obsegu oziroma za manjšo kriminalno količino, kot ga je bremenila obtožba, ne izreče glede preostanka oprostilno sodbo, temveč le v obrazložitvi sodbe navede razloge za svojo odločitev. O navedenem je bilo že večkrat zavzeto tudi stališče v sodni praksi, in sicer da se za posamezna ravnanja, ki niso dokazana, iz opisa očitanega kaznivega dejanja takšna ravnanja izpustijo, nikakor pa se v tem primeru, poleg obsodilne sodbe, ne izreče še oprostilna sodba.