prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvah, da je bil pritožniku izpodbijani sklep vročen 8. 3. 2019 in da je pritožbo vložil 27. 3. 2019. Pritožnik ne ugovarja pravilnosti ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep. Ker je tudi izbrana pravna podlaga o dolžini pritožbenega roka pravilna, je odločitev o zavrženju pritožbe kot prepozne pravilna.
stranska intervencija - predlog za dopustitev stranske intervencije - pravni interes stranskega intervenienta - funkcija člana uprave - odškodninska tožba - odškodninska odgovornost uprave
Med tožečo stranko in predlagateljem obstaja medsebojno pravno razmerje, saj je bilo predlagatelju pravnomočno naloženo plačilo odškodnine tožeči stranki. Zaradi uspeha tožeče stranke v tem pravdnem postopku bi bil zmanjšan dolg predlagatelja osebno. V teoriji je za tak primer priznan pravni interes za vstop predlagatelja stranske intervencije v pravdo na strani ene od strank. Predlagatelj, kot član uprave tožeče stranke, je izkazal pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da zmaga v tej pravdi.
sodba na podlagi pripoznave - stroškovna odločitev - kršitev pravice stranke do izjave - povod za tožbo - neobstoj povoda za tožbo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
V konkretni zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je toženec takoj in v celoti pripoznal tožbeni zahtevek že v odgovoru na tožbo. Manjkajo pa v izpodbijani stroškovni odločitvi razlogi o tem, ali je dal povod za tožbo ali ne.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 363, 363/2. ZST-1 člen 8.
neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pritožba se šteje za umaknjeno - fikcija umika pritožbe
Upoštevanje dodatnih pritožbenih navedb v vlogi, ki je bila vložena že po izteku pritožbenega roka, bi dejansko pomenilo kršitev prekluzivno določenega roka za vložitev pritožbe iz drugega odstavka 363. člena ZPP, torej nedovoljeno podaljšanje roka na škodo nasprotne stranke.
ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 76, 76/1. SPZ člen 32, 34, 36.
izvršilni naslov - posestno varstvo - spor zaradi motenja posesti - izvršitev sklepa o motenju posesti - petitorna pravda - ugovorni razlog prenehanja terjatve - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - izvršilni stroški - povrnitev stroškov ugovora
Kljub pravnomočni in izvršljivi odločbi, izdani v posestnem sporu, je posestnik (upnik) varovan v posesti stvari ali pravice le toliko časa, dokler nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on in ne toženec (upnik) kot dejanski posestnik, pravico do posesti oziroma, da toženec (upnik) nima pravice do posesti. Takrat preneha terjatev, ki jo ima posestnik na podlagi pravnomočne odločbe v posestnem sporu. Izvršilni naslov pa s tem ni odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. To predstavlja ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi ji moralo sodišče priznati nagrado za sporno pripravljalno vlogo. Ker je sodišče toženi stranki določilo rok, da se izjavi do pripravljalne vloge tožnika, so bili stroški vloge za ta spor potrebni (155. člen ZPP).
vročanje sodnih pisanj - domneva vročitve - fikcija vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - pritožba - prepozna pritožba
Za odstop od zahteve po neposredni vročitvi sodnih pisanj stranki obstajajo določeni legitimni razlogi, zato ne drži pritožnikovo stališče, da so bile s tem kršene njegove pravice iz 14. in 22. člena Ustave.
Pravna domneva vročitve izhaja iz prepričanja, da je bilo naslovniku s potekom 15 dnevnega roka od prejema obvestila o prispeli pošiljki in s pustitvijo tega pisanja v njegovem hišnem predalčniku dejansko (ali vsaj v veliki meri) omogočeno, da se je s temi dokumenti seznanil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00037851
KZ-1-UPB2 člen 34, 308, 308/3.. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 285.c, 285.č, 330, 355, 355/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokončano kaznivo dejanje - poskus kaznivega dejanja - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - priznanje krivde - izločitev postopka
V obravnavanem primeru gre za dokončano kaznivo dejanje in ne zgolj za poskus. Dejstvo je, da sta obtoženca tujce, ki niso imeli predpisanih dokumentov za prehod meje in dovoljenj za vstop v državo, po tem, ko so jih drugi sostorilci usmerili peš po gozdu preko slovensko-hrvaške meje spravila v avto. Dejstvo je, da je potrebno na opisano dogajanje gledati kot celoto, kjer sta bila obdolženca nenadomestljivi člen za dosego končnega cilja, t.j. prihoda tujcev na končno destinacijo R. I.. Nikakršnega dvoma ni o tem, da so tujci slovensko-hrvaško mejo prestopili ilegalno, kar bi gotovo ne storili, v kolikor ne bi imeli zagotovila, da jih na slovenski strani meje čakata obtoženca zato, da jih odpeljeta naprej proti Italiji. S tem sta obtoženca kaznivo dejanje tudi dokončala, vse dogajanje po tem, ko sta obtoženca tujce v avto že sprejela, pa je samo nadaljevanje že dokončanega kaznivega dejanja.
Ne drži pritožbena trditev, da so policisti, potem ko so našli 10 sadik konoplje, utemeljeno sumili, da obtoženec na terasi goji še več konoplje, saj bi v tem primeru državnega tožilca obvestili tudi o tem sumu, pa so ga le o najdenih 10 sadikah konoplje, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno ugotovitev zaseg preostalih 25 sadik konoplje, ki so se nahajale v plastičnih lončkih in jih je policist, ko se je ozrl na drugo stran terase, lahko videl, ne da bi teraso preiskal, ne predstavlja dela hišne preiskave terase stanovanja, kar bi terjalo sodno odredbo, kot to zmotno meni pritožnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00032016
KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-4. ZKP člen 387.
posebni primeri ponarejanja listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dokazna moč listine - beneficium cohaesionis
V konkretnem delu opisa dejanja je navedeno, da je obtoženka izdala račun ter k svojemu podpisu dodala pripis prokurist, čeprav tega položaja v družbi ni imela, vendar pa nadalje ni niti navedeno in še manj konkretizirano, da je to bistveno vplivalo na dokazilno moč listine.
Zakonski znak "bistvenega vpliva na dokazilno moč listine" je v konkretnem delu opisa dejanja v celoti izostal, prav tako pa ni povzet niti v abstraktnem delu opisa.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - pravnomočno odločeno o prošnji - spremenjene okoliščine
Tožnica je predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo ponovno vložila dne 3. 12. 2019, čeprav je bilo o njenem predlogu za taksno oprostitev, za obročno plačilo, kot tudi za odlog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek že pravnomočno odločeno. Zato ga je prvostopno sodišče pravilno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Kršenje pogodbenih obveznosti načeloma res predstavlja podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa je v zvezi s tem zmotno stališče pritožbe, da delodajalcu v primeru, če oceno neuspešno opravljenega poskusnega dela utemeljuje prav s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti delavca iz delovnega razmerja, teh ni treba izkazati. Delodajalec mora obrazložiti in dokazati dejanski razlog za odpoved tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00088932
URS člen 15, 15/1, 29. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55, 55/1, 67, 67/1, 67/1-4, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 148, 148/4. ZUP člen 80, 80/2.
prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - podpis zapisnika - zapisnik kot javna listina - izjava policistom - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pravica storilca do izjave - pravna jamstva v postopku o prekršku - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku - pravna jamstva v kazenskem postopku - privilegij zoper samoobtožbo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - uresničevanje in omejevanje pravic - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - dovoljen dokaz
Ustavno sodišče RS, ki je v svojih odločbah že večkrat presojalo pomen zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza (med drugim v odločbi Up-621/03 in pred tem v odločbi Up-33/01), nikoli ni izrazilo pomislekov, da bi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti morda predstavljal nezakonit dokaz le zaradi dejstva, da preizkušanec pred opravo preizkusa alkoholiziranosti oziroma pred podpisom ni bil opozorjen na svoje pravice ("Miranda"). Sicer pa niti prometna zakonodaja (Zakon o pravilih cestnega prometa) niti Zakon o prekrških kot temeljni procesni zakon v postopku o prekršku ne zahtevata, da policist opozori obdolženca pred opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti na njegove pravice.
V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v organizmu dokazuje samo na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom takrat, ko se voznik z ugotovljeno stopnjo indikatorja strinja in tak zapisnik tudi podpiše. Obdolženec je imel možnost, da ob preizkusu z indikatorjem alkohola rezultatu preizkusa oporeka, v tem primeru bi mu policisti upoštevajoč drugi odstavek 107. člena ZPrCP odredili preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Ker obdolženec rezultatu ni oporekal in se je tako strinjal s pokazanim rezultatom, kar je izrazil s svojim podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, policisti niso imeli pravne podlage za izvedbo nadaljnjega postopka.
Po določbi prvega odstavka 168. člena OZ ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega zaslužka. V skladu s tretjim odstavkom istega člena se pri oceni izgubljenega zaslužka upošteva zaslužek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. O povrnitvi bodoče škode, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari in da za utemeljenost zahtevka iz tega naslova zadošča že obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival zaslužek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031597
KZ-1 člen 173, 173/1, 192, 192/1.
nerazumljiv izrek sodbe - spolna nedotakljivost - spolna zloraba otroka - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Pritrditi je zagovorniku, ki s pritožbenimi navedbami v smeri, da je sodišče prve stopnje, s tem, ko je v izreku izpodbijane sodbe izpustilo očitek iz obtožnice državne tožilke, da je obdolženec "prizadel spolno nedotakljivost osebe, ki še ni bila stara 15 let", bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Po oceni pritožbenega sodišča je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031125
URS člen 14, 22, 156. ZUstS člen 23. ZKP člen 18, 18/2, 70, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/4, 148/9, 236, 236/1, 236/1-1, 236/1-2, 236/2, 237. DZ člen 4. KZ-1 člen 188.
izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči - oprostitev dolžnosti pričanja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj izvenzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - sorodstveno razmerje - svaštvo - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - obvezna obramba z zagovornikom - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - postopek za oceno ustavnosti
Pri (kvazi) zunajzakonski skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev po DZ, ker je eden od partnerjev v zakonski zvezi s tretjo osebo, gre za položaj, ki je enak dvojni zakonski zvezi. Tudi pri slednji je lahko podana enakost vseh ostalih vidikov skupnosti, vendar taka skupnost v razmerju med partnerjema nima enakih pravnih posledic kot zakonska zveza ne po DZ, ne na drugih pravnih področjih. Nasprotno, dvojna zakonska zveza je po 188. členu KZ-1 celo kaznivo dejanje.
Razlaga določb 236. člena ZKP, da v primeru (kvazi) zunajzakonske skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za njeno veljavnost, oseba, ki živi v taki skupnosti, ne uživa pravne dobrote oprostitve dolžnosti pričanja, je po presoji pritožbenega sodišča ustavnopravno skladna, saj temelji na razumnem in stvarnem razlogu, ki ta položaj razlikuje od primera zunajzakonske skupnosti, ki izpolnjuje vse pogoje za njeno veljavnost.
Institut priviligiranih prič v kazenskem procesnem pravu predstavlja izjemo od siceršnje dolžnosti prič, da v postopku pričajo, izjeme pa je treba razlagati ozko. Slovenska kazenskopravna teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da kroga oseb iz 1. do 3. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, ki so oproščene dolžnosti pričevanja, ni dopustno z analogijo širiti na druge osebe, tudi če so si v zelo tesnih odnosih z obdolžencem.
Priči bi se lahko veljavno odločili, ali se bosta poslužili svoje pravice, da ne pričata, ali pa se ji bosta odrekli in v postopku pričali, le, če bi bili s strani preiskovalne sodnice predhodno ustrezno na zapisnik seznanjeni z vsemi okoliščinami - konkretno z razmerji sorodstva in svaštva - zaradi katerih v postopku nista dolžni pričati. Gre torej za zahtevo po ugotovitvi relevantnih razmerij priviligirane priče do vseh obdolžencev v smislu določbe prvega odstavka 236. člena ZKP, in ne za vzpostavljanje zahteve po podvajanju pravnega pouka po 236. členu ZKP.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delodajalec - uporabnik
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da za varne delovne pogoje na lokaciji restavracije, kjer je delal in se poškodoval tožnik, ni bila zadolžena (tudi) tožena stranka, ampak samo uporabnik. Delodajalec ima namreč v razmerju do delavca, tudi če "prenese" svojo odgovornost za izvajanje varnostnih ukrepov na drugega, še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz delovnega razmerja (tudi obveznost zagotavljati varno delovno okolje po ZDR-1 in ZVZD-1).
odločitev o pravdnih stroških - povračilo stroškov odvetniku
Ključno je le to, da so tožniku zaradi vložitve pritožbe, ker je sledil pravnemu pouku iz sporne odpovedi, nastali odvetniški stroški, ki mu jih je sodišče pravilno priznalo v povračilo kot odškodnino. Pritožba v zvezi z določbo tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, po kateri je zoper odpoved predpisano direktno sodno varstvo, nerelevantno prikazuje, da tožnikova pritožba v smislu predsodnega varstva ni bila potrebna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031205
KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 358, 372, 372-1.
lahka telesna poškodba - pretep - silobran - prekoračeni silobran - sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
Glede na intenzivnost oškodovančevega napada na obdolženca, njegovo vztrajnost pri napadu, ko je sedemkrat šel v napad obdolženca, pa čeprav sta se med tem napadom že tudi fizično oddaljila, pa čeprav je obdolženec ves čas miril oškodovanca, kar je razvidno tudi iz posnetka nadzorne kamere, in je bil obdolženec ves čas napada v obrambnem položaju, da se je umikal pred oškodovančevimi napadi, je po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljena pritožbena navedba, da takšen kratek časovni okvir dogajanja in izrazito intenziven napad oškodovanca že sama po sebi onemogočata togo in neživljenjsko ločevanje obdolženčevega obrambnega odziva na dva dela, ko je celotno obdolženčevo ravnanje, dvakrat po dva udarca oškodovanca (dva, ko je ta stal, dva, ko je ta ležal), trajalo manj kot pet sekund, temveč terjata, da se ta odziv v celoti presoja enotno in celovito, kot nujno potrebna obramba pred oškodovančevim napadom.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 33, 33/1. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. KZ-1 člen 48a, 49, 308, 308/6. ZIKS-1 člen 127, 127/5. ZTuj-2 člen 72. ZMZ-1 člen 20, 31, 31/2, 31/2-4, 68, 68/1. ZAzil člen 6.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen izgona tujca iz države - mednarodna zaščita - načelo nevračanja - izvrševanje kazenskih sankcij
Niti obstoj nevarnosti iz 72. člena ZTuj-2, niti obstoj mednarodne zaščite (status begunca ali status subsidiarne zaščite po 20. členu ZMZ-1), ne predstavljajo ovire za izrek stranske kazni izgona tujca iz države, ki se izvrši v skladu z zakonom, ki ureja tujce (peti odstavek 127. člena ZIKS-1).