predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 76.. OZ člen 253, 254.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je za priznanje pogodbene kazni odločilno, katera kolektivna pogodba je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
SZ člen 117, 118. ZLNDL člen 2. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba na podlagi določb SZ - način prenosa pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pravica uporabe - lastninjenje stavbnih zemljišč - prenos pravice uporabe - darilna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikov oče z uveljavitvijo ZLNDL dne 25. 7. 1997 (kot tedaj upravičen in dejanski imetnik pravice uporabe na sporni nepremičnini - glej 2. člen ZLNDL) postal lastnik celotne nepremičnine parc. št. 208/8, vključno s pripadajočim zemljiščem, ki se razteza po vsej nepremičnini okrog enostanovanjske hiše. Ob tem se je pravilno sklicevalo na 7. člen ZPN in na 12. člen ZTLR ter na enotno sodno prakso. Zato nista pravno pomembna pritožbena očitka, da SZ (po katerem je tožnikov oče kot imetnik stanovanjske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe pridobil lastninsko pravico na stanovanjski stavbi) ni urejal lastninjenja stavbnih zemljišč ter da bi pravica uporabe morala temeljiti na ustreznem pravnem naslovu. V skladu z ZPN se je s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Z nakupom stanovanjske hiše je kupec (tožnikov oče) torej (leta 1992) že na podlagi zakona pridobil tudi pravico uporabe na pripadajočem (funkcionalnem) zemljišču oziroma kasneje, skladno z določbami ZLNDL, tudi lastninsko pravico.
Protispisnost je predvsem napaka tehnične narave, gre za napačen »postopek prenosa« v obrazložitev sodbe tistega, kar je zapisano v listinah, kar mora imeti vpliv na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo. Nestrinjanje z dokazno oceno oziroma drugačno pravno tolmačenje listin že pojmovno ne more biti kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del
Del stavbe št. 4, ki v naravi predstavlja klet, ni splošni skupni del stavbe, temveč posamezni del stavbe, katerega solastnika sta nasprotna udeleženka vsak do 1/2.
Zahtevek je utemeljen iz naslova uporabnine v znesku 8.644,40 EUR in iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v višini 348,62 EUR, skupaj 8.993,02 EUR. Od tega zneska pa tečejo od dneva vložitve tožbe (predloga za izvršbo) 30. 8. 2018 tudi zakonske zamudne obresti (za celotno prisojeno terjatev, v skladu s 381. členom OZ).
Sodišče je s tem, ko je tožencu priznalo tudi odvetniške stroške, ki jih ni priglasil, prekoračilo njegov stroškovni zahtevek.
URS člen 29, 29, 29-3. ZPND člen 22, 22a, 23. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 224, 224/1, 236a, 236a/2.
ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pisna izjava priče - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pomanjkljive trditve - policijski zapisnik - javna listina
V skladu z drugim odstavkom 236.a člena ZPP v primeru, če sodišče stranko pozove, naj predloži pisno izjavo priče, katere zaslišanje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna.
krivdna odškodninska odgovornost - poseg v telesno integriteto - poseg v čast in dobro ime - škodni dogodek - dokazna ocena - metodološki napotek - ponoven začetek glavne obravnave - pravočasen dokaz - nov dokaz - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - dokazovanje škode - nepremoženjska škoda - dokaz z izvedencem medicinske stroke
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede višine tožničine terjatve. Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je tožnica zaradi obravnavanih dogodkov doživljala strah, občutek ogroženosti in ponižanosti. Ne drži toženčevo stališče, da bi tožnica strah in nastalo škodo morala dokazovati s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Skladno z načelom proste presoje dokazov lahko tožnica za dokazovanje določenega dejstva predlaga katerokoli dokazno sredstvo, ki mu sodišče ne sme vnaprej odreči dokazne teže, ampak mora presojo njegove dokazne vrednosti podvreči skrbni, vestni in argumentirani dokazni oceni. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo.
OZ člen 168, 171, 179, 352, 352/1. ZPP člen 184, 286.
odškodninska odgovornost države - odškodninski zahtevek - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - izguba dohodka - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - prekluzija dejstev in dokazov - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - zastaranje - pretrganje zastaranja - deljena odgovornost - imenovanje izvedenca - javna oseba - javni uslužbenec - novinarsko poročanje
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je bilo z vložitvijo tožbe zadržano zastaranje za naknadno povišanje zahtevka. S tožbenim zahtevkom za plačilo odškodnine iz naslova nižje odpravnine in iz naslova prikrajšanja zaradi nezmožnosti uveljavitve 20 % pokojnine namreč tožnik ni zahteval izpolnitve iste odškodninske obveznosti v višjem znesku, temveč je zahteval izpolnitev nove obveznosti oziroma povrnitev druge premoženjske škode.
Pri obstoju duševnih bolečin zaradi posega v čast in dobro ime je porušeno notranje ravnovesje posamičnega oškodovanca, ki pa se nujno ne manifestira navzven na tak način, da bi slednji potreboval zdravniško pomoč. Zato dokaz z izvedencem v takem primeru tudi ni nujen za presojo stopnje prestanih duševnih bolečin.
Neutemeljeno je (tudi sicer nerelevantno pri presoji višine odškodnine) zavzemanje tožene stranke, da je obseg zaščite tožnikove časti in dobrega imena v odnosu do svobode izražanja bistveno manjši, saj kot je to obrazložilo že VS RS v vmesni sodbi, KPK kot državni organ ni nosilka človekovih pravic in zato tudi ne pravice do svobode izražanja.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da ne more odgovarjati za poročanje medijev, saj je bila posledica njenega protipravnega ravnanja, da so mediji poročali o zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00030539
ZJF člen 3, 3/1, 3/1-9, 77, 77/4. ZPP člen 319, 319/2.
predlog za odlog plačila sodne takse - odpis dolga - delni odpis dolga - obvezna dajatev - ponovni predlog - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje predloga
Ker je plačilo sodne takse kot vrsta terjatve dolg do države iz naslova obvezne dajatve, ni mogoče odpisati tega dolga (četrti odstavek 77. člena ZJF).
izvrševanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - osvoboditev služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - prenehanje služnosti na podlagi zakona - ocena verodostojnosti priče - varstvo služnosti - prepoved vznemirjanja - stroški postopka - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta
Toženec in njegovi najemniki so glede na spreminjajoče stanje na služnostni poti po njej hodili tako, da so obšli na njej postavljene ovire ali (in) tako, da so sestopili na sosednje zemljišče in s tem del poti prehodili po njem, del pa po sporni poti. Četudi so ovire na poti morali na en ali drug način obiti, to še ne pomeni, da služnosti niso izvrševali ali da so izvrševanje svoje pravice hoje po sporni poti opustili. Sestopanja na sosednje zemljišče ni mogoče razumeti v smislu uklonitve prepovedi tožnikov glede hoje po služeči parceli.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodni postopek prisilne poravnave - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper osnovni seznam - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovorni razlog - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - napotitev na pravdo ali drug postopek
ZFPPIPP v prvem odstavku 289. člena določa le, da terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v stečajnem postopku, ne določa pa, da preizkušene terjatve v postopku prisilne poravnave veljajo za preizkušene tudi v stečajnem postopku in da se v stečajnem postopku ne preizkušajo znova. To pa pomeni, da je izjavljanje upravitelja o prijavljenih terjatvah v stečajnem postopku neodvisno od izjavljanja upravitelja v postopku prisilne poravnave.
Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je mogoče vložiti le iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 61. člena oziroma 1. točki prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP, ne pa zaradi pomanjkljivih razlogov prerekanja izločitvene pravice po 7. točki četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi osnovni seznam preizkušenih terjatev, popravek osnovnega seznama in dopolnjen seznam morali biti skladni s končnim seznamom preizkušenih terjatev, pritožničina terjatev pa dokončno priznana. V osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je vsebovana le izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah (61. člen ZFPPIPP), z možnostjo ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev pa se omogoči sanacija morebitnega nepreizkusa pravočasno prijavljene terjatve ali nepravilnosti pri povzemanju vsebine prijave terjatve (62. člen ZFPPIPP), šele po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa je mogoč ugovor o prerekanju terjatve enega upnika drugemu (63. člen ZFPPIPP). Če ugovor o prerekanju terjatev ni vsebovan v dopolnjenem seznamu, pa je možen še ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (66. člen ZFPPIPP). Opisan postopek možnih popravkov napak pri obravnavi priglašenih terjatev in evidentiranju ugovorov o prerekanju terjatev pokaže, da že sam zakon dopušča možnost neusklajenosti osnovnega seznama preizkušenih terjatev in dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev kot sestavnim delom sklepa o preizkusu terjatev.
Z izdajo sklepa o preizkusu terjatev, v katerem sodišče odloči, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane in kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, je preizkus terjatev v stečajnem postopku končan. Ta postopek ni kontradiktoren. Tak postane šele v sledečem postopku po vložitvi ustreznega zahtevka po napotitvenem sklepu stečajnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00031443
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1, 38/4. ZPP člen 8, 286b, 337, 337/1, 339, 339/1, 358, 451, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/1, 569. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 19. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
spor majhne vrednosti - plačilo za storitev najema ali uporabe nepremičnine - obstoj dolga - neizdaja računa - izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme dolžnika - posojilna pogodba - pravica do izjave - pravica do tolmača - prevod listin v slovenski jezik - celovita dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pravna kvalifikacija - sklepčnost tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroškovna odločitev - predpravdni zahtevek - stroški pristopa na narok - višina kilometrine - sprememba vrednosti točke
Trditveno in dokazno breme glede izpolnitve obveznosti je na tožencu. Neizdaja računov za pretekla obdobja ob tem, da pravdni stranki tedaj še nista bili v slabih odnosih, ne more imeti posebne teže in vpliva na argumentirano oceno sodišče glede pomena okoliščine, da toženec, ki se je za plačilo dolga zavezal s pisnim dogovorom, ne razpolaga z listino, ki bi izkazovala plačilo.
Ne drži, da je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP, ker je sodišče zasliševalo tožnika ter dve priči, ki so hrvaški državljani, brez sodelovanja tolmača za hrvaški jezik. Toženec zahteve po zaslišanju udeležencev s pomočjo tolmača ni nikoli podal in zanj ni bila sporna vsebina njihovih zaslišanj.
Za celotne stroške postopka (tako v prvotnem in pritožbenem postopku kot v ponovljenem postopku) je treba upoštevati ob izdaji izpodbijane sodbe veljavno vrednost odvetniške točke (0,60 EUR).
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - vzajemna oporoka
Ker je pritožnik sodeloval v prvotnem zapuščinskem postopku, ga veže pravnomočni sklep o dedovanju. Zato ne more v postopku, ki teče po dopolnilnem sklepu o dedovanju za novo najdeno premoženje, uveljavljati, da ima vzajemno oporoko z zapustnico in to oporoko je uveljavljal že med prvim postopkom.
ZFPPIPP člen 298a, 302, 302/1, 302/2, 305, 305/1, 305/2, 308.
napotitev - stečaj zapuščine - preizkus prijavljenih terjatev - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - prerekanje terjatve
Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
neupravičena obogatitev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - višina obogatitve - izvedensko mnenje - dokazna sredstva
Odločitev o tem, katere prostore bi tožniki v spornem obdobju lahko dejansko oddali v najem, je ostala v rokah sodišča. V pravdnem postopku so namreč vsa dokazna sredstva enakovredna, kar velja tudi za izvedensko mnenje. Sodišče nanj ni vezano, kot menijo tožniki, ampak ga mora, tako kot vse druge dokaze, oceniti skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, upoštevaje splošne življenjske izkušnje in pravila logičnega mišljenja. Sodišče prve stopnje je to tudi storilo.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Pri tem pa je relevantna le izpolnitev zahtevka, ki ga je tožeča stranka zoper toženca uveljavljala s tožbo, in ne morebiti izpolnitev zahtevka v drugi pravdi med pravdnima strankama, kot je zmotno v obravnavanem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je za izpolnitev zahtevka štelo izpolnitev tožbenega zahtevka v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I Pg 361/2016.
ZPP člen 285. ZIZ člen 270. OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/3, 260.
začasna odredba - prepoved odtujitev in obremenitev premičnin - neodplačno razpolaganje - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena - paulijanska tožba (actio pauliana) - oblikovanje tožbenega zahtevka - oblika tožbenega zahtevka - oblikovalni zahtevek - dajatveni zahtevek - materialno procesno vodstvo
V sodni praksi in pravni teoriji se je izoblikovalo stališče, da je v primerih, ko je pravna konstrukcija, iz katere izvira zahtevek, izrazito kompleksna, in ko je tudi sodna praksa dolga leta dopuščala drugačne zahtevke, dolžnost sodišča, da stranki v okviru materialno procesnega vodstva, zaradi zagotovitve ustavno varovane pravice do učinkovitega sodnega varstva, razkrije normativno strukturo in ji tako omogoči, da svojo zahtevo za sodno varstvo, ki mora biti v trditvenem gradivu jasno izražena, tudi procesno pravilno oblikuje.
pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - javna površina - pravni interes - neupoštevne navedbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so etažni lastniki stavbe B. ulica 2 v postopku na prvi stopnji priznali, da za to zemljišče že ves čas skrbijo in ga vzdržujejo zgolj etažni lastniki stavbe B. ulica 4 in da za to zemljišče sami nimajo interesa, zato predlogu predlagateljev niso nasprotovali. Zoper izpodbijani sklep se etažni lastniki stavbe B. ulica 2 tudi niso pritožili. Navedbe nasprotne udeleženke, da parcela 416/57 k.o. ... predstavlja skupno pripadajoče zemljišče obeh stavb B. ulica 4 in 2, presegajo njen pravni interes, ki ga lahko zasleduje s pritožbo. Nasprotna udeleženka namreč ne navaja, kako odločitev o tem, ali parcela 416/57 predstavlja skupno pripadajoče zemljišče ali individualno pripadajoče zemljišče, kakorkoli prizadeva njen pravni položaj. Zato so njene pritožbene navedbe neupoštevne, glede na prej povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pa tudi sicer neutemeljene.
ugovor po izteku roka - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - dejstva, ki jih stranka ne zanika - delna plačila - plačilo izvršitelju - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati. S tem, ko dolžnica ni odgovorila na upnikov odgovor na ugovor, se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, opravljena v drugi zadevi, šteje za priznano in izkazano. Drži sicer, da se plačila, opravljena začasnemu izvršitelju prevzemniku po razrešenem izvršitelju, štejejo kot plačila na račun izterjevane terjatve, vendar pa je upnik s tem, ko je zatrjeval, da je upošteval vsa plačila v drugi zadevi, trdil, da je upošteval tudi plačila izvršitelju, opravljena v tisti zadevi.
Glede na konkretni izvršilni postopek kot celoto skupna plačila v majhnem znesku prestavljajo zelo majhen del terjatve. Ob tem je bistveno, da so bila vsa plačila opravljena že po vložitvi predloga za izvršbo. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka za celotno neplačano terjatev je povzročilo dejstvo, da dolžnica dolga ni poplačala. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče meriti, ugotoviti oziroma razumeti glede na vsakokratno uspešno uveljavljeno manjše delno plačilo, tako, da bi s priznanimi ugovornimi stroški, ki naj bi bili posledica tega „uspeha“, dolžnik pravzaprav pobotaval, zmanjševal, upnikovo terjatev. Upniku tudi ni mogoče očitati, da bi v primeru manjših delnih plačil, ki v večji meri ne vplivajo na obseg izvršbe, moral sproti in takoj vlagati delne umike predloga za izvršbo. S tem, ko je dolžnica dosegla razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v izvršilnem postopku še ni uspela. V ugovoru sklepa o izvršbi niti ni izpodbijala v celoti, še manj je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi ali vsaj ustavitev celotne izvršbe. Sklep o izvršbi bo z odločitvijo o obravnavani pritožbi zopet postal pravnomočen (sklepi, zoper katere dolžnica ni vložila pravnih sredstev, so postali pravnomočni že prej), na podlagi tega pa se bo izvršba opravljala naprej. Navedeno pokaže, da je bil dolžničin uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zgolj začasne narave, t.j. dolžnica je začasno uspela odložiti opravo izvršbe (upnik se dolžničinemu predlogu zato niti ni znatneje upiral), zgolj navedeno pa ne predstavlja dolžničinega uspeha v postopku.