nega otroka - izgubljeni dohodek - posebna nega in varstvo
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko na podlagi 83. člena ZSDP-1 uveljavi eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke in od njegove uveljavitve dalje tudi za otroke z določenimi boleznimi iz Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj.
Izpolnitev pogoja na strani otroka je podlaga za odločitev o zapustitvi trga dela oziroma začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi njegove nege. Da ni treba že ob vlogi za to pravico zapustiti trg dela, izhaja tudi iz 97. člena ZSDP-1. Ta določa časovni okvir, v katerem mora zavarovanec, ki uveljavlja to pravico, zapustiti trg dela oziroma določa, od kdaj mu pravica pripada, če pravice ne uveljavlja v tem okviru.
Iz izpovedi osebne zdravnice in mnenja sodnega izvedenca izhaja, da tožnikovo funkcioniranje ob strukturi njegove osebnosti ni bilo takšno, da bi si bil zmožen urediti bolniški stalež v spornih dneh. O možnosti obstoja takšnega stanja pred navedenim datumom je izvedenec logično in sprejemljivo poudaril, da gre za hipotetično vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti 100 %, ker v zdravstveni dokumentaciji o tem ni dokazov, vendar je na obstoj razlogov z veliko verjetnostjo oziroma prepričljivostjo mogoče sklepati glede na naravo tožnikove osebnosti, že postavljene psihiatrične diagnoze, obnašanje tožnika na dan 12. 3. 2014 ter glede na poznavanje razvoja bolezni in funkcioniranja pacientov. Nenazadnje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da je bil hospitaliziran, kar gotovo ne bi bil, če bi lahko kolikor toliko normalno funkcioniral.
OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00007803
OZ člen 335, 337, 347.
zastaranje zahtevka - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Pri tožniku je bilo ugotovljeno zastaranje terjatve do tožene stranke za obdobje od 29. 9. 2005 do 30. 6. 2010, v tem obdobju pa sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki bi zavračala neposredne zahtevke proti toženi stranki še ni bilo. Tožnik je bil v razmerju do tožene stranke od leta 2005 pa do leta 2013 popolnoma pasiven, razlog za to pa evidentno ne leži v morebitni "normativni protipravnosti," kot zatrjuje tožnik.
Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo je tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 pravna podlaga za odločanje, če pri odmeri pokojnine niso bili upoštevani vsi prejemki, ki se na podlagi zakona upoštevajo pri oblikovanju pokojninske osnove.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - načelo pravnomočnosti - dokončna in pravnomočna odločba
Materialno pravnomočna postane odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), kar pa ne obsega tudi v prejšnji odločbi ugotovljenega vzroka invalidnosti, ki sam po sebi ne pomeni tudi odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu, ki v nekaterih primerih sploh ni pravno odločilno za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira za to, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 189, 207, 207/2. ZPIZ-2 člen 394.
starostna pokojnina - pokojninska doba - zavarovalna doba
Skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPIZ-1 se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nadomestil iz invalidskega zavarovanja ne plačujejo. Kateri čas brez plačila prispevkov in pod katerimi pogoji se všteva v pokojninsko dobo, je določeno v 189. členu ZPIZ-1.
Ker tožnik v času prejemanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ni bil obvezno ali prostovoljno zavarovan, tega obdobja ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo.
invalidnost - postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - poklicna rehabilitacija - III. kategorija invalidnosti
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni bil star 55 let. Zato kot invalid II. kategorije ne bi imel nobenih pravic na podlagi invalidnosti razen, če bi se odločil za poklicno rehabilitacijo. Glede na to, da je pri njem podana preostala delovna zmožnost; da dela, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti ni več zmožen opravljati in da ni zmožen za delo v polnem delovnem času, je pravilna razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti.
Delodajalec mora delavcu invalidu zagotoviti delo z omejitvami, oziroma si ga mora posameznik, ki delo opravlja kot samostojni podjetnik, prilagoditi sam. Če to ni mogoče, lahko delodajalec delovnemu invalidu po predpisanem postopku odpove pogodbo o zaposlitvi, samostojni podjetnik pa mora prenehati opravljati svojo dejavnost.
revizija - nedovoljena revizija - premoženjski socialni spor
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v 31. členu določa, da je revizija dovoljena v tistih premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Revizija je dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka 31. člena ZDSS-1). Dovoljena je tudi v primeru, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1).
ZMEPIZ-1 člen 80, 82, 83. ZPIZ-2 člen 6, 13, 14, 15.
status zavarovanca - pravnomočno urejeno razmerje - matična evidenca
Če je za isto obdobje naknadno vzpostavljena podlaga za zavarovanje s pravnomočno sodbo sodišča, se ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno razmerje, v katerega ni mogoče poseči. Delovno razmerje je bilo vzpostavljeno za obdobje, v katerem je bila tožeča stranka že vključena v obvezno zavarovanje kot samostojna podjetnica. S tem je istočasno izpolnjevala pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po dveh zavarovalnih podlagah. Ker je podlaga za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja prednostna, je bil tožeči stranki ta status pravilno priznan v spornem obdobju.
zdravljenje v tujini - nujno zdravljenje - napotitev na zdravljenje - povračilo stroškov zdravljenja
Ker je dejanska ugotovitev, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso izčrpane in da ni šlo za nujno zdravljenje, temveč za odločitev tožnika, je pravilna odločitev, da pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ niso izpolnjeni.
Ob ugotovitvi, da ni bil prekoračen okvir najdaljše čakalne dobe za operacijo kolka, ni podlage za ugoditev zahtevku na podlagi 44.b člena ZZVZZ. Pri tožniku je šlo za bolnišnično zdravljenje, zato do povračila stroškov zdravljenja na podlagi 44.c člena ZZVZZ ni upravičen.
SEU je poudarilo, da sistem predhodne odobritve ovira prost pretok storitev, vendar pa je takšna omejitev opravičljiva z razlogi zagotavljanja zadostne in stalne dostopnosti do kakovostnega bolnišničnega zdravljenja in nadzorovanja stroškov. Za zdravstvene storitve veljajo posebna pravila v Evropski uniji, to sta sedaj Uredba 883/04 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.
Iz fotokopirane povratnice je razvidno, da je bilo tožeči stranki v hišnem predalčniku 5. 5. 2017 puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Pisma v 15 - dnevnem roku ni prevzela. Fikcija vročitve je nastopila 20. 5. 2017. Rok za vložitev predloga je začel teči naslednjega dne in se je za pravočasno vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel na ponedeljek, 19. 6. 2017. Ker je predlagateljica predlog za dopustitev revizije vložila 20. 6. 2017, je predlog prepozen.
nadomestilo za invalidnost - začetek dela s krajšim delovnim časom
Osnova za odmero delnega nadomestila je invalidska pokojnina, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Oblikovanje pokojninske osnove določa 30. člen ZPIZ-2. Obdobje, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, določa drugi odstavek tega člena. Za izračun se upoštevajo osnove, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje, zmanjšane za davke in prispevke, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. V sedmem odstavku tega člena je določeno prehodno obdobje. Tako v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove znaša 19 let in se z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let, določenih v drugem odstavku tega člena.
invalidnost - izvedensko mnenje - razlog za postavitev novega izvedenca - zdravniško mnenje
Na podlagi mnenja z dopolnitvijo in izpovedjo sodnih izvedencev je sodišče pravilno ocenilo, da je izvedenski organ odgovoril na vsa relevantna vprašanja glede zdravstvenega stanja in delazmožnosti tožeče stranke. Revizijsko sodišče se strinja z oceno, da v izvedenskem mnenju ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami tako, da bi nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja. Sodišče je zato dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca utemeljeno zavrnilo.
Institut pravnih sredstev, med katere sodi tudi socialni spor o zakonitosti upravne odločbe tožene stranke, je v temelju namenjen preverjanju zakonitosti pravnih dejanj institucije nižje stopnje. V postopku preverjanja pravilnosti izpodbijanega pravnega akta - po naravi stvari - lahko pride tudi do ugotovitve določene nepravilnosti. Le v primeru težjih kršitev (npr. zloraba, samovolja itd.), ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
lastnost zavarovanca - dvojni status - prehodne določbe zakona
Namen 406. člena ZPIZ-2 je v tem, da se osebam, ki so imele ob uveljavitvi ZPIZ-2 zaradi t.i. izvzema iz zavarovanja sočasno dvojni status, status uživalca pokojnine in samozaposlene osebe, zagotovi prehodno obdobje za uskladitev zatečenega stanja z novo ureditvijo, ko se morajo upokojenci, ki opravljajo samostojno dejavnost, odločiti ali bodo še naprej opravljali dejavnost ali se bodo upokojili.
Tožeča stranka v času veljave ZPIZ-1, to je do 31. 12. 2012, ni bila uživalka pokojnine. Bila je v delovnem razmerju in je imela registrirano samostojno dejavnost. Glede na primarnost ureditve zavarovanja na podlagi delovnega razmerja zanjo ni bilo obvezno zavarovanje na podlagi samostojne dejavnosti. Obveznost ureditve zavarovanja na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti je zanjo nastala po prenehanju delovnega razmerja. Zato ne gre za situacijo, ko bi v času, ko je bil dvojni status dovoljen po ZPIZ-1, tak dvojni status imela.
Iz poročila o prisotnosti na delavnici je razvidno, da se je tožnik delavnice od osemindvajsetih udeležil le dva dni. O prenehanju obiskovanja delavnice se s pristojnim zavodom ni dogovoril oziroma ga ni obvestil, da za to obstajajo objektivni razlogi. Ker tožnik svojih obveznosti o vključitvi v aktivno politiko zaposlovanja ni izpolnjeval, je toženec pravilno uporabil materialno pravo, saj je podan zakoniti razlog za odklonitev pravice.
stalno prebivališče - začasno prebivališče - subvencija tržne najemnine
Prvi odstavek 121a. člena SZ-1, kot je veljal v relevantnem obdobju, je določal, da (ne glede na deveti odstavek 121. člena SZ-1) pripada subvencija k plačilu najemnine prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča. Prvi odstavek 121b. člena SZ-1 je nadalje določal, da navedena subvencija pripada upravičencem, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja določenega s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Zakon kot pogoja za pridobitev pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine ni določal, da se mora najeta nepremičnina nahajati v občini stalnega prebivališča prosilca.
dovoljena revizija - vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava
Po presoji Vrhovnega sodišča ima Zavod na podlagi 140. člena ZUTD pravico zahtevati vrnitev izplačanih nadomestil za primer brezposelnosti le od tistega delodajalca, ki je neposredno povzročil nastanek brezposelnosti, ki je bila podlaga za pridobitev pravice do nadomestila.
V obravnavanem primeru odločbe o priznanju pravice, ki so bile odpravljene, niso bile izdane kot posledica nastanka brezposelnosti zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč izključno zaradi nastanka brezposelnosti kot posledice prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu iz drugega razloga in za obdobje po 15. 3. 2010 (pogodba o zaposlitvi, sklenjena z revidentom, pa je bila zavarovancu odpovedana že 25. 8. 2009). Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti se tako v obravnavanem primeru ni nanašalo na obdobje brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč šele obdobju brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Prvi odstavek 83. člena ZMEPIZ-1 je izjema od pravila, da se lastnost zavarovanca na zahtevo (posameznika ali delodajalca) ugotavlja največ od 1. januarja 2000 naprej. Drugi odstavek pa je izjema od prvega odstavka. To pomeni, da se na podlagi prvega odstavka, v primeru s pravnomočno sodno odločbo ugotovljenega delovnega razmerja, lastnost zavarovanca lahko ugotavlja tudi za obdobje pred 1. 1. 2000, če oseba ni bila vključena v obvezno zavarovanje. Na podlagi drugega odstavka pa je enaka možnost (torej spet za čas pred 1. 1. 2000) dana tudi osebam, ki so bile v obvezno zavarovanje sicer vključene, vendar prostovoljno ali pa kot osebe upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da je bila pravnomočna odločba glede plačila prispevkov tudi izvršena.
Določba 83. člena ZMEPIZ-1 torej ne predstavlja splošne zakonske ureditve primerov sprememb zavarovalne podlage na podlagi pravnomočnih sodnih odločb izdanih v delovnih sporih, pač pa izjemo glede zakonsko predpisanega obdobja, v katerem je mogoče ugotavljati lastnost zavarovanca za nazaj. Splošno pravno podlago za spremembo zavarovalne podlage v primeru, ko se s pravnomočno sodbo za nazaj ugotovi obstoj delovnega razmerja, predstavlja 5. točka 80. člena ZMEPIZ-1, na podlagi katere se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, kadar je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja.