pokojninsko zavarovanje - državljanstvo - pogoji za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Besedilo 37. člena ZPIZ, "ki ima državljanstvo Republike Slovenije", je treba razumeti tako, da zavarovanec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 37. člena ZPIZ, če ima otrok državljanstvo Republike Slovenije kadarkoli do uveljavitve pravice. Ta člen zato zajema tako tiste zavarovance, ki so imeli otroke s slovenskim državljanstvom v času, ko so zanje skrbeli ali so jih vzgajali, pa tudi tiste, katerih otroci imajo državljanstvo Republike Slovenije v času zavarovančevega uveljavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja. Prav tej zadnji možnosti se dobesedna razlaga norme celo najbolj približuje. Ker so otroci tožnice imeli državljanstvo Republike Slovenije v času, ko je tožnica uveljavljala svoje pravice pri toženi stranki, to po mnenju revizijskega sodišča pomeni, da je izpolnjevala pogoje za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot to določa prvi odstavek 37. člena ZPIZ.
priznanje pravice do slovenske starostne pokojnine
Dejstvo, da pristojni nosilec zavarovanja v Srbiji tožniku ne izplačuje pokojnine, ne pomeni, da je izplačevanje pokojnine dolžna prevzeti R Slovenija. Po določbi 1. odstavka 177. člena ZPIZ zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v R Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri. Ta določba se uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin v drugih državah, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS32997
ZPIZ člen 265, 266, 266/1.ZUP člen 189.ZPP člen 70, 247, 254.
invalidnost I. kategorije - izvid in mnenje invalidske komisije - izvedenec - izločitev
Ker izvedenstvo ni le dokaz, to je izvor spoznavanja relevantnih dejstev, ampak gre za pomoč uradni osebi, ki vodi postopek (upravni ali sodni), mora biti izvedenec nepristranski, da je zagotovljen enakopraven položaj obeh strank v postopku. Zato je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik.
Na podlagi določb 27. in 34. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98) je bilo na podlagi izvedenskega mnenja možno glede revidentove zmanjšane delovne zmožnosti ugotoviti, da je ta posledica bolezni in ne nezgode pri delu, pri čemer je pravilno uporabilo določbe 30.
člena ZPIZ. Zato ni mogoče slediti navedbam revizije, da pri priznavanju pravic iz invalidskega zavarovanja revidentu ni bilo dovolj upoštevano obstoječe zdravstveno stanje in vzroki, ki so do njega pripeljali.
pravica do izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo - invalid III. kategorije invalidnosti - ustavitev izplačevanja tujcu
Inštitut denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja je mišljen kot kratkoročna pravica, saj je zakonska težnja invalida s preostalo delovno zmožnostjo čimprej ponovno vključiti v aktivno zaposlitev. Ker mora biti taka oseba ves čas na voljo zavodu in prisotna na domačem trgu delovne sile, je sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško iz tega razloga izključil transfer omenjenih nadomestil v drugo državo pogodbenico.
akontacija vojaške pokojnine - stalno prebivališče zavarovanca v tujini
S sklenitvijo sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah je Slovenija zagotovila socialno varnost svojim državljanom s stalnim prebivališčem na Hrvaškem. Te osebe so upravičene do vojaške pokojnine po hrvaških predpisih. Slovenija določbe 14. in 15. člena Ustave ne zavezujejo, da bi zagotavljala tem osebam iz svojega proračuna akontacijo vojaške pokojnine v isti višini, kot pripada slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
zahtevek v socialnem sporu - vezanost sodišča na zahtevek
V socialnem sporu iz invalidskega zavarovanja tožniku ni potrebno postaviti določenega zahtevka, če pa ga postavi, sodišče nanj ni vezano (določbe 34. in 23. člena ZDSS). To pa pomeni, da sodišče ni sodilo ultra petitum in zato kršitve določb pravdnega postopka, kot mu jo očita revizija, ni zagrešilo.
ZPIZ člen 34, 55, 56, 171, 171/2, 172.ZOR člen 172.URS člen 26.
pravica do invalidske pokojnine - začetek uživanja - pogoj prenehanja zavarovanja - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost - pravno priznana škoda
Da bi nastala odškodninska odgovornost zavoda, mora protipravnost, ki izvira od odgovorne osebe pri oškodovancu povzročiti tisto obliko škode, ki je pravno priznana.
Po presoji Vrhovnega sodišča gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa drugi odstavek 481. člena ZPP, saj gre za spor iz pravnega razmerja, ki je nastalo med samostojno podjetnico v zvezi z opravljanjem njene pridobitne dejavnosti in javnim zavodom. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče.
Iz določbe 6. člena ZPIZVZ izhaja, da se upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. To pomeni, da se upošteva samo dejansko izplačilo, ne pa pogojni znesek, bi mu pod določenimi pogoji lahko pripadal. V nadaljevanju pa 7. člen ZPIZVZ določa način odmere pokojnine upravičencem, ki jim septembra 1991 s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni bila odmerjena pokojnina.
delo z azbestom - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji
Z zakonom je bila torej zagotovljena socialna varnost delavcem iz 7. člena in pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji) in pogoj glede načina prenehanja delovnega razmerja in nezmožnost zagotovitve zaposlitve iz 8. člena ZPPPAI. Ta določa, da lahko uveljavijo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji delavci, ki izpolnjujejo pogoje 7. člena in jim je delovno razmerje prenehalo kot presežnim delavcem po predpisih o delovnih razmerjih in jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.
Ker je tožniku delovno razmerje v organizaciji, kjer je delal z azbestom, prenehalo zaradi stečaja bi bil to prvi razlog, zaradi katerega že brez drugega ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Tako prenehanje delovnega razmerja je bilo urejeno v zakonu o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in nadalj.) v 106.
členu in ti delavci nimajo (niso imeli) pravnega položaja trajno presežnih delavcev po delovno pravnih predpisih, kar pomeni, da z določbo 8. člena ZPPPAI niso zajeti (sprejeto stališče v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 35/2002 z dne 10.12.2002).
nezmožnost za delo - nadomestilo plače - mnenje zdravniške komisije
Po izrecni določbi 249. člena Pravil zavarovancu, ki v času ugotavljanja nezmožnosti za delo pri ZPIZ po mnenju zdravniških komisij ni začasno nezmožen za delo, ne pripada pravica do nadomestila plače. To pa pomeni, da avtomatizma ni in da se tudi v času trajanja postopka pri ZPIZ delovno zmožnost zavarovancev ugotavlja, kot to določa 247. člen Pravil na vsaka dva meseca oziroma po oceni senata tudi bolj pogosto. Zato izdaja mnenj zdravniških komisij ni predstavljala nedopustnega ravnanja, s tem pa tudi ni elementov odškodninske odgovornosti.
ZPIZ člen 7, 202, 253, 260, 322. TZPZ člen 126. ZDSS člen 30, 34, 35.
priznanje pokojninske dobe - priznanje časa zaposlitve v predvojni Jugoslaviji v zavarovalno dobo - obstoj delovnega razmerja
Obravnavano delovno razmerje v predvojni Jugoslaviji je imelo vse značilnosti najemnega mezdnega delovnega razmerja, zato se vprašanje obstoja takšnega delovnega razmerja ne more presojati po sedaj veljavnih predpisih, temveč po merilih in značilnostih, ki so dajali takrat določenemu razmerju značaj delovnega razmerja.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila tožniku pravica do vojaške pokojnine priznana s 1.1.1992, kar pomeni, da mu v septembru 1991 še ni mogla biti priznana pravica niti izplačana pokojnina. Zato tudi ni mogoče uporabiti za odmero pokojnine določil 6. člena ZPIZVZ, ampak, kar je pravilno storila že tožena stranka, enako pa je odločilo tudi sodišče, določbe 7. člena ZPIZVZ.
ZMEPIZ člen 6, 53, 62. ZPIZ (1992) člen 14, 60, 209, 270. ZUP člen126.URS člen 158.
pravica iz pokojninskega zavarovanja - lastnost zavarovanca - sprememba po uradni dolžnosti
Ker 14. člena pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja predstavlja izjemo pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca, je potrebno - tudi če bi se iskal namen pravne norme - ostajati dosledno znotraj pravnega akta in vrednostne izbire, ki jo je opravil že zakonodajalec. Po pravni teoriji in sodni praksi gre za kršitev, če je predpis v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati samo na en način, uporabljen pa je bil v nasprotju tem načinom, smislom in namenom.
izvedenec - izločitev izvedenca - invalidska komisija kot izvedenec
Relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka očita revizija sodišču zaradi neupoštevanja določbe 247. člena ZPP, ki določa, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Takšna določba velja tudi za invalidsko komisijo, če jo sodišče določi kot izvedenca in imajo zato stranke možnost na podlagi drugega odstavka 247. člena ZPP zahtevati njeno izločitev, kar morajo zahtevati najpozneje do začetka dokazovanja z izvedencem oziroma v osmih dneh po sprejemu sklepa o postavitvi izvedenca. Vendar to velja samo v primeru, če jo je sodišče s sklepom postavilo za izvedenca, kar pa v spornem primeru iz spisa ne izhaja. Sodišče je izvedenska mnenja invalidskih komisij uporabilo samo kot listine, zato o izločitvi izvedenca v takem primeru ni mogoče govoriti.
Invalidska komisija je izvedenski organ tožene stranke, ki ga kot takega določajo ustrezne določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Revizija pravilno navaja, da je izvedenec lahko izločen iz razlogov kot sodnik, pri čemer je za sodnika v 70. členu ZPP določeno, da v primerih, naštetih v tem členu, ta ne sme opravljati sodniške funkcije, izvedenec pa je izločen na zahtevo stranke. To pomeni, da gre v drugem primeru za izločitev na predlog strank, ki mora biti podan v določenem roku, v prvem primeru pa za izločitev po samem zakonu (če se sodnik ne izloči, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker iz spisa ne izhaja, da bi bila invalidska komisija postavljena za sodnega izvedenca, revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska komisija - izvedenski organi ZPIZ - izvidi in mnenja IK v predsodnem in sodnem postopku
Določba 266. člena ZPIZ v prvem odstavku določa, da so izvedenski organi zavoda invalidske komisije, ter zdravniki posamezniki, ki jih imenuje pristojni organ zavoda. Njihovi izvidi in mnenja v sodnem postopku predstavljajo v smislu 224. člena ZPP javno listino.
delo z azbestom - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji - pogoji za priznanje pravice do pokojnine
Z zakonom je torej zagotovljena socialna varnost delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej in naslednji normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji ter način prenehanja delovnega razmerja in nezmožnost zaposlitve iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Pri tem je odločilno dejstvo gostote dela pri proizvodnji azbestnih izdelkov oziroma v podjetjih, kjer se je uporabljal azbest, moralo nastati do 21.12.1996, ker je bil z 20.12.1996 datum, s katerim je prišlo do prepovedi (z izjemo drugega odstavka 2. člena). Zato presoja obeh sodišč, da tožnik ni upravičen do uveljavljanja pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI, ni pravno pravilna. Zakonodajalec je s sprejemom tega zakona zagotovil socialno varnost in potrebna sredstva vsem delavcem, ki so bili kadarkoli izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, seveda ob upoštevanju določene gostote zaposlitve in ostalih zahtevanih pogojev.
predčasna pokojnina - pravica do predčasne pokojnine
Po določbi prvega odstavka 40. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do predčasne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 53 let starosti (ženska), če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, redne likvidacije organizacije ali zaradi stečaja nad obratovalnico delodajalca in mu ni bilo možno zagotoviti druge zaposlitve, če mu je delovno razmerje prenehalo iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, če je bil zavarovanec invalid II. ali III.
kategorije invalidnosti ali če je bil v zadnjih 12. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.
Določba 1. člena ZZSV zagotavlja pravice do dodatka k pokojnini tudi tistim državljanom Republike Slovenije, s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine pri nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev.