nova invalidnost – nove pravice – nadomestilo za invalidnost
Pridobitev pravic po ZPIZ-1 pomeni, da od trenutka njihove pridobitve dalje zavarovanec oziroma uživalec pravic ne more več uživati pravic, pridobljenih po ZPIZ/92.
Ker je bilo na tožnikove pripombe v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja ustrezno odgovorjeno, vsebinsko novih pripomb pa tožnik po prejemu pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja ni imel, zaslišanje sodnega izvedenca v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.
Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je izvedensko mnenje (vključujoč pisno dopolnitev) jasno, obrazloženo, popolno in da vsebuje razumljive razloge, z njim pa sta skladni tudi mnenji obeh invalidskih komisij in dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje. Presoja, da ni bilo treba postaviti drugega izvedenca v postopku, je zato pravilna.
kmet – pridobitev pravic na podlagi invalidnosti – invalidnost III. kategorije – krajši delovni čas – neustavna zakonska določba
Sodišče tožniku ni priznalo pravice do premestitve na drugo delovno mesto ali na drugo delo, temveč izrecno le pravico do dela v okviru svoje dejavnosti s krajšim delovnim časom. Tako pravico pa samozaposleni zavarovanec po tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 ima.
Stališče tožene stranke, da pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vzpostavitvi delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji še ne dokazuje elementov delovnega razmerja, je nesprejemljivo, saj pomeni nespoštovanje pravnomočno urejenega pravnega razmerja.
Na podlagi določbe petega odstavka 7. člena in 191. člena ZPIZ-1 je plačilo prispevkov lahko pogoj za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, ne pa pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - uporaba ZPIZ/92
Določilo 446. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2003 ni bilo več podlaga za uporabo določb ZPIZ/92 o nadomestilu plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.
Tožnik je imel ob vložitvi zahteve dne 26. 6. 2006 zakonsko podlago kvečjemu za pridobitev ene od pravic po ZPIZ-1, ki pa nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, kot pravice po tem zakonu, ne pozna več.
V skladu z zdravniškim spričevalom o oceni delovne zmožnosti tožnika pred nastopom dela je bil ta sposoben le za dela vratarja. Tudi dejansko je opravljal le ta dela. Za tožnikov poklic zato ni mogoče šteti tudi poklica varnostnika.
invalid III. kategorije – krajši delovni čas – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – reformatio in peius
Pogoji za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 niso odvisni od pogojev za izplačevanje, velja pa tudi obratno - da pridobitev pravice sama po sebi še ne pomeni tudi izpolnitve pogojev za izplačevanje.
Temeljno načelo je, da obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti države in delodajalcev za njegovo delovanje in na osebni odgovornosti zavarovancev (3. člen ZPIZ-1). V primeru, da po krivdi delodajalca ali tožene stranke v matični evidenci za posamezno obdobje teh podatkov ni, se višino plač zavarovanca lahko dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi, saj je vpis podatkov v matično evidenco deklaratorne in ne konstitutivne narave. Tak dokaz je lahko tudi višina tožnikove plače, ki jo je prejemal pri istem delodajalcu v obdobju, neposredno pred spornim obdobjem.
plačilo odškodnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta, na katerega se nanaša revizija, v postopku ni bila ugotovljena in zneskovno opredeljena, zato niso podani pogoji za dovoljenost revizije v smislu določb ZPP.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravice iz invalidskega zavarovanja
Sodišče ni priznalo tožniku pravice do premestitve na drugo delovno mesto, temveč izrecno le pravico do dela s krajšim delovnim časom z določenimi dodatnimi omejitvami (tudi krajši delovni čas je nenazadnje le določena omejitev za opravljanje tudi istega dela oziroma dela na istem delovnem mestu). Tako pravico pa samozaposleni zavarovanec po tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 ima.
ZPIZ-1 člen 177, 397. ZPIZ člen 297. ZPIZ (1983) člen 51, 52.
delna invalidska pokojnina - pokojninska doba v Sloveniji - pokojnina v Srbiji - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - prevedba po uradni dolžnosti - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
Tožnik ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v Srbiji že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
invalidnost I. kategorije – revizijski razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja
Tožnica ni navedla, v čem naj bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Zgolj nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem in ugotovitvami invalidske komisije glede njenega zdravstvenega stanja pomeni poskus uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.
Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu izrecno naložilo prvostopnemu sodišču dopolnitev dokaznega postopka z ugotovitvijo, „kakšen status zavarovanke je imela tožnica na dan nastanka zavarovalnega primera“. S pripravljalno vlogo je tožena stranka le opozorila na to, kar je sodišču prve stopnje nalagal že razveljavitveni sklep. Podatki o statusu zavarovanca so bili ves čas v invalidskem spisu. V vlogi tožene stranke zato ni šlo za navajanje novih dejstev ali predlaganje novih dokazov, torej tudi ni moglo priti do kršitve določb 286. ali 362. člena ZPP.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – poslabšanje invalidnosti – varstvo pridobljenih pravic – nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1
O tožnikovi pravici do nadomestila kot invalidu III. kategorije ni bilo odločeno hkrati oziroma v celoti in sočasno z odločitvijo o (novih) pravicah iz naslova invalidnosti po ZPIZ-1, zato ima še nadalje priznano pravico do nadomestila po ZPIZ92, ki mu jo je tožena stranka dolžna tudi izplačevati – vse dotlej, dokler ne odloči, ali in v kakšni višini gre tožniku nadomestilo za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1.
definicija invalidnosti – poklicna invalidnost – invalidnost III. kategorije
Namesto opredelitve zavarovančevega oziroma svojega dela, na katerem je bil zavarovanec razporejen neposredno pred nastopom invalidnosti (36. člen ZPIZ/92) in ki je bilo izhodišče za ugotavljanje invalidnosti po ZPIZ/92, ZPIZ-1 kot tako izhodišče navaja definicijo svojega poklica (člen 60/3), ki poleg dela na delovnem mestu, na katerem je bil zavarovanec razporejen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, vključuje tudi vsa druga dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določeno delo. Gre za opredelitev zavarovančevega poklica pred nastankom invalidnosti, kot izhodišča za ugotavljanje le te, podobno kot je šlo na podlagi določb ZPIZ/92 za opredelitev svojega dela, kot dela na delovnem mestu pred nastopom zavarovančeve invalidnosti.
ZPIZ-1 člen 94, 163, 390, 397. ZPIZ člen 123, 124.
čakanje na zaposlitev na drugo ustrezno delo - nadomestilo po ZPIZ/92 – nova invalidnost – nove pravice – ustavitev izplačevanja nadomestila
O tožnikovi pravici do nadomestila kot invalidu III. kategorije po določbah ZPIZ-1 še ni odločeno, zato ima še nadalje priznano pravico do nadomestila po ZPIZ92, ki mu jo je tožena stranka dolžna tudi izplačevati – vse dotlej, dokler ne bo odločila, ali in v kakšni višini gre tožniku nadomestilo za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1.
Sodišče bi moralo upoštevati le dejansko višino tožnici izplačanega dela vdovske pokojnine, ugotoviti razliko med tem zneskom in mejnim zneskom za priznanje pravice do varstvenega dodatka iz 57. člena ZPIZ-1 in tožnici priznati pravico do varstvenega dodatka v sorazmernem delu te razlike, upoštevaje, da vdovsko pokojnino souživata dve uživalki.
invalidsko zavarovanje – sprememba v stanju invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – delna invalidska pokojnina – ustavitev izplačevanja
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatičnega prenehanja prejšnje pravice. Tako kot je pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine odvisen od pričetka dela s krajšim delovnim časom, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela s krajšim delovnim časom, je tudi pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost odvisen od pričetka dela na drugem delovnem mestu, konec izplačevanja pa od prenehanja dela na drugem delovnem mestu.
revizija – vložitev pri pristojnem sodišču – rok za vložitev - zavrženje revizije
Revizija je prepozna. Ker je bila vložena zadnji dan roka neposredno pri Vrhovnem sodišču, je bila pristojnemu sodišču prve stopnje posredovana že po izteku 30-dnevnega roka za vložitev.