ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Ustavno sodišče je odločilo, da je določba drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo, določilo pa je tudi način izvršitve svoje odločbe v času do odprave ugotovljenega neskladja. Glede na odločitev Ustavnega sodišča je izpodbijana sodba napačna, ker temelji na neustavni zakonski določbi.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. ZDSS-1 člen 63, 81, 82. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba - invalidnost - odločitev o invalidnosti
Pristojni organ (organ tožene stranke, v sodnem sporu pa tudi sodišče) pri odločanju o utemeljenosti zahteve zavarovanca za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije ugotavlja, poleg sicer določenih zakonskih pogojev za pridobitev navedenih pravic, tudi za kakšen obseg pravic je zavarovanec zavarovan pred nastankom invalidnosti.
Gola odločitev o statusu invalidnosti ne pomeni odločitve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomeni pa v konkretnem sporu sestavni del (podlago) odločitve o pravici iz invalidskega zavarovanja, saj o pravici iz invalidskega zavarovanja ni mogoče odločiti, ne da bi se prej ugotovilo, ali je podana invalidnost.
Vsebinska opredelitev razvrstitve je določena v zakonu (drugi odstavek 60. člena ZPIZ-1), nanjo pa so vezani različni pravni učinki, saj je invalidnost pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, pa ne le pravic s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih, kot npr. na področju delovnih razmerij, zdravstvenega zavarovanja idr.. To pa pomeni, da gre pri invalidnosti za pravno kategorijo in je ni mogoče razlagati le v pomenu dejanskega statusa.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba, pred tem pa je bil pretežni del zavarovanja, to je 32 let, obvezno zavarovan za vse primere. Zato je tožnik upravičen do pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Pri odločanju o utemeljenosti zahteve zavarovanca iz sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije mora sodišče ugotoviti, poleg sicer določenih zakonskih pogojev za pridobitev navedenih pravic, tudi za kakšen obseg pravic je zavarovanec zavarovan pred nastankom invalidnosti. V primeru, ko je bil zavarovanec zavarovan za vse primere zavarovanja, pridobi pravice na podlagi invalidnosti, če izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev teh pravic. Če je bil zavarovan za ožji obseg pravic, navedene pravice pridobi, ob izpolnjevanju drugih zakonsko določenih pogojev le, če je bil pred nastankom invalidnosti pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovan za vse primere.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Po 125. členu Ustave so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, kar glede na hierarhijo pravnih aktov pomeni tudi, da so vezani na zakon, če je ta v skladu z ustavo. Kolikor je neustavnost že ugotovljena, neustavnih določb zakona sodišče ne sme uporabiti. V obravnavani zadevi je neustavnost ugotovljena, zato jo mora Vrhovno sodišče, ki je prav zaradi presoje ustavnosti sporne zakonske določbe v tem sporu postopek prekinilo, upoštevati, ko preizkuša pravilno uporabo materialnega prava, zlasti še, ker je Ustavno sodišče, ki sporne zakonske določbe ni razveljavilo, določilo način izvršitve svoje odločbe do odprave ugotovljenega neskladja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Ustavno sodišče je odločilo, da je določba drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo, določilo pa je tudi način izvršitve svoje odločbe v času do odprave ugotovljenega neskladja. Glede na odločitev Ustavnega sodišča je izpodbijana sodba napačna, ker temelji na neustavni zakonski določbi.
Tožena stranka je bila upravičena zavreči tožničino ponovno zahtevo tako v primeru, če je tožnica uveljavljala varstvo pravic zoper prvo odločitev, ker se v tem primeru (če postopek še ni končan), upravni postopek o isti upravni zadevi še vodi, kakor tudi v primeru, da ustreznega varstva ni uveljavljala in je tako že izdana zavrnilna (pravnomočna) odločba.
Tožena stranka je upravni spis predložila v izvirniku in bi tožnica lahko zahtevala, da ga pregleda, vendar tega ni storila. Zato sodišču ni mogoče očitati kršitve tožničine pravice do enakosti orožij v tem sporu.
delna invalidska pokojnina – pridobitev pravice - priznanje pravice - začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine
Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da iz ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitev, trajanjem pravic) in izplačevanjem ter s tem "dejansko realizacijo" le-teh.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatičnega prenehanja prejšnje pravice.
Iz določb ZDSS-1 res izhaja uvedba načela materialne resnice (61. člen) in preiskovalnega načela (62. člen), vendar je v okoliščinah navedenega primera zahteva tožnice do sodišča, da namesto nje oziroma celo v nasprotju z njenimi navedbami išče materialno resnico oziroma izvaja dokaze po uradni dolžnosti, nesprejemljivo.
invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnost – uveljavljanje pravic
Pravice do nadomestila za invalidnost ni mogoče mešati s pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.) oziroma predpisih, ki so veljali še pred tem zakonom. Podlaga za priznanje ene in druge pravice ter odmera nadomestil je različna.
ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 81.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice - prenehanje obveznega zavarovanja
Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine.
lastnost zavarovanca - dovoljenost revizije - zavrženje revizije – pooblaščenec, ki ni odvetnik
Iz revizijskih navedb ne izhaja, da bi uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z odločitvijo, ki je predmet tega sodnega postopka. Zato ni nobenih razlogov, da bi revizijsko sodišče dvomilo v pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ne pazi več.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005016
ZDSS-1 člen 5, 7, 7/1, 7/2. ZPP člen 1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - plačilo prispevkov – nezakonito delovanje države - odškodnina
Gre za spor o odškodnini zaradi škode, ki naj bi jo država oziroma njeni organi povzročili pri izvrševanju oblasti, in sicer o odškodnini v obliki plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej za spor o premoženjskih razmerjih fizične in pravne osebe, za katerega ni določena pristojnost specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen ZPP).
invalid III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pričetek dela s krajšim delovnim časom
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumom pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do delne invalidske pokojnine) z dnem nastanka invalidnosti, oziroma v primeru sprememb v stanju invalidnosti, s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1). To pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje delne invalidske pokojnine.
invalid II. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine – priznanje pravice – prenehanje obveznega zavarovanja
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do pokojnine) na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje.
invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 5. 2. 2003 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - odmera invalidske pokojnine
V tem postopku tožnik ne more izpodbijati pravnomočne odločitve o pravici do invalidske pokojnine, na podlagi katere mu je bila s spornima odločbama invalidska pokojnina le odmerjena.
Pravilno je že drugostopno sodišče v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sodišče v zvezi z zavrnitvijo predloga za pribavo izvedeniškega mnenja ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ob prepričljivih ugotovitvah invalidske komisije tožene stranke, ki so bile skladne z zdravniškimi izvidi o zdravstvenem stanju tožnice v času odločanja pri toženi stranki, je sodišče utemeljeno presodilo, da že iz tako izvedenih dokazov prepričljivo izhaja, da je tožnica še naprej delazmožna za svoje delo v okviru že ugotovljene invalidnosti III. kategorije z določenimi omejitvami.
invalid III. kategorije – delna invalidska pokojnina – pogoji za izplačevanje
Sodišči druge in prve stopnje zmotno izenačujeta pravico do delne invalidske pokojnine in njeno izplačevanje. Odločitev, da tožnik ima pravico do delne invalidske pokojnine, ne vpliva na odločitev o izplačevanju le-te. Upoštevaje določbe 159. člena ZPIZ-1 namreč tožnik v spornem obdobju ni upravičen do izplačila delne invalidske pokojnine, ker do dela s krajšim delovnim časom od polnega pri delodajalcu ni prišlo.