tedenski počitek - odškodnina – prispevki za socialno varnost
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 883/2004 z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Robotske operacije prostate, kot je bila pri tožniku izvedena v Avstriji, izvajajo tudi v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za predložitev dokazil o vključitvi v ustrezen program
Storilec, ki je zamudil rok za predložitev dokazil o vključitvi v ustrezen program po ZVoz, ne more vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS je glede na 166. čl. ZDR delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik toženo stranko pravočasno dne 2. 12. 2008 prosil za odobritev koriščenja letnega dopusta za leto 2008. Tožena stranka je tožniku koriščenje letnega dopusta vsaj do 8. 12. 2008 zavrnila, tožnik pa je bil od 8. 12. 2008 do konca meseca decembra 2008 v bolniškem staležu in za koriščenje letnega dopusta v tem času ni posebej zaprosil, nato pa mu je delovno razmerje pri toženi stranki dne 31. 12. 2008 prenehalo. V konkretnem primeru je torej obstajal objektivni razlog (bolniška odsotnost), zaradi katerega tožnik letnega dopusta ni mogel izkoristiti do prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu, zato mu za pripadajoče neizrabljene dni letnega dopusta pripada ustrezno nadomestilo, ki ga je sodišče prve stopnje tudi pravilno izračunalo in priznalo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066034
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-6. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-13. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-13, 107, 107/12.
hitri postopek – preverjanje psihofizičnega stanja – odklonitev strokovnega pregleda – voznik motornega vozila – kolo s pedali – kazenske točke v cestnem prometu.
Storilcu, ki je odklonil strokovni pregled, ko je poganjal kolo s pedali in ni bil v pogonu s pomožnim motorjem ter tako ni bil voznik motornega vozila, ni moč izreči stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu in jih zakon tudi ne predvideva, zato je dovoljen hitri postopek.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZST-1 člen 13, 13/1, 13/2.
oprostitev plačila sodnih taks – ponovna obravnava predloga za oprostitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks je bilo že odločeno s sklepom VL 51691/2012 z dne 5. 6. 2012, ta oprostitev pa učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev plačila in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka tega dne ali pozneje, torej tudi v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu.
izredna pravna sredstva – odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa – postopek za odpravo ali spremembo odločbe – učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku – pravica do pravnega sredstva – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – nedovoljena pritožba
Zmotna navedba v pravnem pouku sklepa glede pravice do pritožbe stranki (v tem primeru prekrškovnemu organu) ne more dati pravice, ki je po zakonu nima.
Odprava ali sprememba odločbe je urejena v 171.a do 171.č členih ZP-1 in v drugem odstavku 171.b člena izrecno določa, da sodišče o predlogu (za odpravo ali spremembo odločbe) odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družba ne posluje na poslovnem naslovu
Predlagateljica je zatrjevala izbrisni razlog iz druge točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in se pri tem sklicevala na domnevo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka istega člena. Vlagatelj ugovora mora izkazati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v register, in da je na tem naslovu družba upravičena poslovati. Za ugoditev ugovoru morata biti torej podana oba pogoja.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo – rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – uveljavljanje sodnega varstva
Med udeleženci ni bilo sporno, da je bil tožnik o zavrnitvi svoje zahteve za priznanje delovnega razmerja in sklenitev pogodbe o zaposlitvi, obveščen z vročitvijo pisne zavrnitve zahteve njegovemu pooblaščencu zadnji dan 8-dnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR. Tako mu je v zvezi z zavrnitvijo njegove zahteve rok za vložitev tožbe pričel teči z naslednjim dnem, tako da ob vložitvi tožbe še ni bil zamujen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo - resnost opozorila
Delodajalec lahko pisno opozori delavca na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Presoja sodišča v kasnejšem sporu o zakonitosti odpovedi je v tem primeru omejena le na kontrolo, ali je do kršitve, zaradi katere je bila podano pisno opozorilo, sploh prišlo in ali ni bilo opozorilo podano iz protipravnih razlogov.
Pisno opozorilo iz 1. odstavka 83. člena ZDR je pogoj za morebitno kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve. Po izvedenem dokaznem postopku mora sodišče presoditi, ali je bilo pisno opozorilo utemeljeno ali ne in ali je bil s tem izpolnjen tudi pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, ima pravico do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, od prenehanja delovnega razmerja do ponovne zaposlitve.
ZPP člen 70, 70/5, 86, 86/3, 86/4, 337, 374, 374/1.
nedovoljena revizija
Tožnico je v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje zastopal pooblaščen odvetnik, revizijo pa je vložila sama in ni niti dokazovala niti zatrjevala, da ima opravljen državni pravniški izpit. Takšna revizija je nedovoljena in se zavrže.
Tožnik je na sodišče vložil vlogo v tujem jeziku. Ker je skladno s sklepom sodišča v roku ni prevedel v slovenski jezik, je sodišče vlogo utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 116, 139, 318, 318/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zamudna sodba – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje tožbe – pravna oseba
Ker vročitev tožbe toženi stranki, ki je pravna oseba, ni bila opravljena na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče šteti, da je prišlo do pravilne vročitve tožbe v odgovor.
Tožnik, ki prejema sorazmerni del starostne pokojnine, je od prijave stalnega prebivališča v Sloveniji, vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje. Od vključitve v zavarovanje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje zavodu za zdravstveno zavarovanje za tožnika prispevke za zdravstveno zavarovanje, za neposredno nakazilo prispevkov tožniku, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom, pa ni podlage.
URS člen 22, 50, 52. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Hrvaško člen 22. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21. ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost - pokojninska osnova - prispevki, plačani v tujino
V pokojninsko osnovo se vštejejo le plače, od katerih so bili plačani prispevki na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Ker so se prispevki za tožnika določeno obdobje plačevali na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, teh plač ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo za odmero invalidske pokojnine oziroma nadomestila za invalidnost, čeprav je tožnik državljan in rezident Slovenije.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0010107
ZJU člen 140. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca – javni uslužbenci – varnost in zdravje pri delu – krivdna odgovornost
Tožnici (policistki) je zdrsnilo na kovinskem pragu kot pohodni površini, ki bi morala biti obložena s trakovi, ki preprečujejo drsenje. Zdrs (padec) tožnice bi bilo mogoče preprečiti z namestitvijo protizdrsnih trakov na gladko površino kovinskega pragu, zato je prvi toženki kot delodajalki mogoče očitati, da ni v zadostni meri poskrbela za varno delo tožnice.
ZTLR člen 37, 37/1. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. ZD člen 9, 132, 219.
tožba za vrnitev stvari denacionalizacije – dedovanje – kaduciteta – trenutek prehoda zapuščine – lastninska pravica
Ker instituta zapuščine brez dedičev ZDen ne ureja, je potrebno za takšen primer uporabiti določbe ZD.
V primerih, ko gre za vrnitev premoženja v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ni več živ in nima naslednikov (dedičev), nastopi kaduciteta s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 6, 7, 9, 15. ZDRS člen 10, 40.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – državljanstvo
Ker tožnik državljanstva Republike Slovenije ni pridobil po 40. členu ZDRS kot državljan druge republike SFRJ, temveč po 10. členu ZDRS z naturalizacijo, mu pokojnine po ZPIZVZ ni mogoče priznati za nazaj. V 15. členu ZPIZVZ je določeno priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje, le upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu RS.