42.

VDSS sodba Pdp 162/2013

28.3.2013

DELOVNO PRAVO

VDS0010361

OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD člen 5.

odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na stopnicah – krivdna odgovornost – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine

Tožnik se je poškodoval na dotrajanih stopnicah, ki vodijo iz zgradbe, v kateri je delal. Stopnišče je bilo v času nezgode poškodovano in dotrajano ter potrebno temeljite sanacije, česar se je tožena stranka zavedala, vendar kljub temu ni poskrbela, da bi se stopnice sanirale, zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za nastalo nezgodo.

44.

VDSS sodba Pdp 1008/2012

28.3.2013

DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI

VDS0010554

ZDR člen 82, 82/2, 83, 83/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 94. ZIN člen 4, 18.

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - opravičilo - bolniški stalež - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – javni uslužbenci – upoštevanje navodil nadrejenih

Prelaganje zagovora do izteka bolniškega staleža bi pomenilo zamudo 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je določen v drugem odstavku 110. člena ZDR. Za opravičilo odsotnosti tožnika ne zadošča le golo opravičilo, da se razgovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč le konkretna pojasnila teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo. Razlogi za stalež so namreč različni in vedno ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na možnost zagovora.

Upiranje jasni in nedvoumni odredbi, da naj tožnik kot inšpektor izroči upravne spise v pregled, pomeni hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

46.

VSL sodba II Cp 845/2013

27.3.2013

MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL0077306

ZMed člen 26, 26/3, 26/4, 27, 27/3, 27/4, 31, 31/1, 35.

objava popravka – popravek – dolžnost objave popravka – dovoljeno razpolaganje odgovornega urednika – izpolnitev zahteve za objavo popravka – ugotavljanje sodišča o dolžnosti objave popravka – razpravno načelo

Če odgovorni urednik ne obvesti osebe, ki je zahtevala objavo popravka, da ne bo objavil popravka iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 31. člena ZMed in popravek objavi, pa tudi v pravdi ne ugovarja, da popravka niti ni bil dolžan objaviti, ker je bil podan eden ali več razlogov iz prvega odstavka 31. člena ZMed, sodišče ni pooblaščeno ugotavljati ali gre za popravek, ki ga odgovorni urednik ne bi bil dolžan objaviti.

48.

VSL sodba I Cp 2624/2012

27.3.2013

STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO

VSL0073928

ZZK-1 člen 8, 89, 89/4, 96. SPZ člen 10, 49. ZIZ člen 170, 170/2, 173, 192. ZPPSL člen 155.

tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – izvršba na nepremičnino – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – kavzalni sistem prenosa lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – pričakovalna pravica – izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe

Naš sistem prenosa lastninske pravice na temelju pravnega posla pripada kavzalnemu tradicijskemu sistemu. Po tem sistemu prenos lastninske pravice (in tudi drugih stvarnih pravic) ni veljaven, če je temeljil na neveljavnem zavezovalnem poslu. Neveljavnost zavezovalnega posla povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega. To pomeni, da je tudi prenos, ki je bil izveden, neučinkovit.

Položaj kupca v stečajnem postopku, ki pravočasno plača kupnino, že opravičuje varstvo v izločitveni pravdi, saj je primerljiv z položajem kupca, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom.

50.

VSL sklep II Cp 2499/2012

27.3.2013

STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL0059922

SPZ člen 10, 217, 269. ZPP člen 286.

priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera – vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - materialno procesno vodstvo

Za zaključek, da toženca nista bila v dobri veri, ob ugotovitvi, da sta imela služnost dogovorjeno s pogodbo in sta jo vsaj deset let nemoteno in brez nasprotovanja lastnice tudi izvrševala in ob izostanku trditev o drugih okoliščinah, ki bi kazale na njuno nedobrovernost, ne zadošča zgolj dejstvo, da služnost v zemljiško knjigo ni bila vpisana, tudi če sta služnostna upravičenca za to vedela.

52.

VSL sklep IV Cpg 271/2013

27.3.2013

SODNI REGISTER – ZAVAROVANJE TERJATEV

VSL0076497

ZSReg člen 39, 39-1.

izbris prepovedi odsvojitve in obremenitve na poslovnem deležu – začasna odredba – pritožba upnika – pravni interes za pritožbo

Ker je bila začasna odredba razveljavljena v delu, v katerem je bilo upnikovemu dolžniku S. I. d.o.o. prepovedano razpolagati s poslovnim deležem v subjektu vpisa družbi T. d.o.o. in ga obremenjevati, je odpadla tudi podlaga, na kateri je bil vpis obremenitve na dolžnikovem poslovnem deležu vpisan. Ne glede na izid odločitve o pritožbi v registrskem postopku, bi moralo registrsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločitve v postopku zavarovanja glede na njen izid opraviti izbris vpisa obremenitve na spornem poslovnem deležu.

54.

VSC sklep Cpg 2/2013

27.3.2013

SODNI REGISTER

VSC0003351

ZFPPIPP člen 427, 434, 439.

izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlogi

V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožnice, da sodišče subjekta vpisa, konkretno družbe L. d.o.o. ne bi smelo izbrisati iz sodnega registra dokler ne poravna vseh obveznosti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije urejen v 7. poglavju ZFPPIPP v členih 424 do 444, kjer so v členu 427 navedeni izbrisni razlogi, torej razlogi, ki morajo biti podani, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. Razlog, ki ga navaja in vseskozi ponavlja pritožnica, je le eden od treh alternativno določenih razlogov za izbris, ne pa edini razlog. Zato je vztrajanje pritožnice pri tem, da se družba ne sme izbrisati dokler ne poravna vseh obveznosti, zmotno.

56.

VSL sodba I Cpg 1053/2011

27.3.2013

OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL0076526

OZ člen 619.

podjemna pogodba – dodatna dela – ugovor pobotanja – ugovor znižanja plačila zaradi napak na delu

Pravdni stranki sta svoje poslovno sodelovanje opredelili v dveh podjemnih pogodbah in sicer po osnovni pogodbi in po pogodbi o dodatnih delih, ki ju je potrebno obravnavati ločeno. Zato je sodišče pravilno zavrnilo zatrjevanje tožene stranke, da je potrebno dela po osnovni pogodbi in po pogodbi za dodatna dela obravnavati kot celoto, zaradi česar bi bila tožena stranka upravičena zaradi napak na delih po osnovni pogodbi uveljavljati znižanje plačila za dodatna dela.

58.

VSL sklep IV Cp 791/2013

27.3.2013

DRUŽINSKO PRAVO

VSL0073911

ZPP člen 421, 421/4.

izvrševanje stikov – sodna poravnava – sprememba sodne poravnave – spremenjene okoliščine

Ker se okoliščine od sklenitve sodne poravnave, s katero je bil določen tudi na način izvrševanja stikov, niso bistveno spremenile, razen da ima nasprotna udeleženka še enega otroka, kar pa samo po sebi ni okoliščina, ki bi terjala spremembo načina izvrševanja stikov, ni razlogov za spreminjanje dogovora.

60.

VSL sodba in sklep II Cp 2013/2012

27.3.2013

STVARNO PRAVO – ODZ

VSL0073047

SPZ člen 217, 223. ZTLR člen 54, 55, 58, 58/1. Zakon o združenem delu člen 265.

stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – negatorna tožba – priposestvovanje služnosti - prenehanje služnosti – družbena lastnina

Stvarna služnost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako, da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo obstoj služnostne pravice, posebej za vsako od nepremičnin tožencev.

Obravnavana tožničina nepremičnina, dokler je bila v družbeni lastnini, nikoli ni imela statusa družbenega pravnega sredstva v družbeni pravni osebi. Glede na navedeno je bilo na obravnavanem zemljišču, kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost.